Page 32 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 32
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem
v podobno organiziranih gospodarstvih. Torej proizvaja outpute, ki niso usklajeni s potre-
bami trga dela. Izobraževalni sistem v RS je, tako kaže, namenjen predvsem samemu sebi.
V zvezi s zgoraj povzetimi podatki se moramo vprašati, kakšni so učinki izjemno viso-
kega deleža šolajočih se mladostnikov in mladostnic na kakovost terciarnega izobraževanja.
Posledica njihovega visokega deleža ni le padec vrednosti izobrazbenih certifikatov, temveč
tudi nezaposljivost diplomirancev. Poleg tega ne more biti nobenega dvoma o tem, da kako-
vost študija v RS na humanističnih in družboslovnih fakultetah v zadnjem desetletju upa-
da. Množičnost študija preprečuje, da bi se lahko predavatelji posvetili nadpovprečnim štu-
dentkam in študentom in daje prednost povprečnim in podpovprečnim. Prav tako pa vodi
do postopnega zniževanja zahtevnosti pri ocenjevanju ter padcu splošne ravni študija.
Da bi dvignili kakovost študija na omenjenih fakultetah, bi morali omejiti število
oseb, ki se vpisujejo na slovenske fakultete, obenem pa bi morali bistveno spremeniti tudi
način njihovega financiranja. Glavarina neposredno vpliva na znižanje kakovosti študija,
saj prisiljuje fakultete v številčnost, ki jo spremlja, kot smo navedli zgoraj, padajoči delež de-
narja, ki je namenjen financiranju terciarnega izobraževanja. Potemtakem je nujna uvedba
pasovnega financiranja.
Da so spremembe na fakultetah, ki izobražujejo nove generacije učiteljic in učiteljev
nujne, o tem ne more biti nikakršnega dvoma. Sorazmerno visok delež brezposelnih diplo-
mantk in diplomantov razrednega pouka, ki se bo s časom še povečeval, nas usmerja k pre-
misleku o nujnih spremembah vpisnih pogojev, zmanjšanju števila študirajočih ter spre-
membah financiranja pripadajočih izobraževalnih programov. Le izobražen, prizadeven in
osebnostno zrel diplomant lahko poučuje na dovolj visoki ravni in prispeva k skupnemu
dobru, nenazadnje pa tudi k osebnostni rasti prebivalcev in prebivalk Republike Slovenije.
Povzetek
Analiza razmer v slovenskem izobraževalnem sistemu razkrije vsaj tri zaskrbljujoče procese. Prvič, go-
spodarstvo v Republiki Sloveniji je nekonkurenčno ter razvojno blokirano. Na absurdnost in proti-
slovje neskladja med outputom izobraževalnega sistema ter potrebami gospodarstva pokaže statisti-
ka vztrajno in izrazito rastočega vpisa na visokošolske izobraževalne organizacije. Upad deleža rednih
študentov zasledimo šele v letu 2010, upad deleža izrednih študentov pa v letu 2006. Drugič, v okviru
teorije različic kapitalizma (Varieties of Capitalism, VoC) spada Republika Slovenija med koordinira-
na tržna gospodarstva (Coordinated Market Economies, CME), za katera je značilna tesna povezanost
med outputi izobraževalnega sistema ter potrebami gospodarstva. Outputi izobraževalnih sistemov
koordiniranih tržnih gospodarstvev so rezultat smiselnih izobraževalnih politik. Vendar so izobraže-
valne politike in outputi slovenskega izobraževalnega sistema predvsem rezultat zasebnih in kratko-
ročnih interesov akterjev, ki nastopajo v političnem in izobraževalnem sistemu. Tretjič, neusklajenost
med outputi izobraževalnega sistema ter potrebami družbe in gospodarstva je razvidna iz deformacije
celotne izobraževalne vertikale. Deformacijo izobraževalne vertikale lahko zaznamo že v sistemu po-
klicnega izobraževanja. Porušeno je tudi razmerje med deležem mladostnic in mladostnikov, ki se šo-
lajo na poklicnih srednjih šolah ter deležem mladostnic in mladostnikov, ki nadaljuje šolanje v visoko-
šolskih izobraževalnih organizacijah.
Upravičen je sklep, da je izobraževalni sistem v Republiki Sloveniji namenjen predvsem samemu
sebi, ne pa gospodarstvu in dobrobiti širše skupnosti. Problematiko kakovosti slovenskega izobraževal-
nega sistema je mogoče razrešiti le z omejitvijo vpisa na univerze ter s spremenjenim načinom njihove-
30
v podobno organiziranih gospodarstvih. Torej proizvaja outpute, ki niso usklajeni s potre-
bami trga dela. Izobraževalni sistem v RS je, tako kaže, namenjen predvsem samemu sebi.
V zvezi s zgoraj povzetimi podatki se moramo vprašati, kakšni so učinki izjemno viso-
kega deleža šolajočih se mladostnikov in mladostnic na kakovost terciarnega izobraževanja.
Posledica njihovega visokega deleža ni le padec vrednosti izobrazbenih certifikatov, temveč
tudi nezaposljivost diplomirancev. Poleg tega ne more biti nobenega dvoma o tem, da kako-
vost študija v RS na humanističnih in družboslovnih fakultetah v zadnjem desetletju upa-
da. Množičnost študija preprečuje, da bi se lahko predavatelji posvetili nadpovprečnim štu-
dentkam in študentom in daje prednost povprečnim in podpovprečnim. Prav tako pa vodi
do postopnega zniževanja zahtevnosti pri ocenjevanju ter padcu splošne ravni študija.
Da bi dvignili kakovost študija na omenjenih fakultetah, bi morali omejiti število
oseb, ki se vpisujejo na slovenske fakultete, obenem pa bi morali bistveno spremeniti tudi
način njihovega financiranja. Glavarina neposredno vpliva na znižanje kakovosti študija,
saj prisiljuje fakultete v številčnost, ki jo spremlja, kot smo navedli zgoraj, padajoči delež de-
narja, ki je namenjen financiranju terciarnega izobraževanja. Potemtakem je nujna uvedba
pasovnega financiranja.
Da so spremembe na fakultetah, ki izobražujejo nove generacije učiteljic in učiteljev
nujne, o tem ne more biti nikakršnega dvoma. Sorazmerno visok delež brezposelnih diplo-
mantk in diplomantov razrednega pouka, ki se bo s časom še povečeval, nas usmerja k pre-
misleku o nujnih spremembah vpisnih pogojev, zmanjšanju števila študirajočih ter spre-
membah financiranja pripadajočih izobraževalnih programov. Le izobražen, prizadeven in
osebnostno zrel diplomant lahko poučuje na dovolj visoki ravni in prispeva k skupnemu
dobru, nenazadnje pa tudi k osebnostni rasti prebivalcev in prebivalk Republike Slovenije.
Povzetek
Analiza razmer v slovenskem izobraževalnem sistemu razkrije vsaj tri zaskrbljujoče procese. Prvič, go-
spodarstvo v Republiki Sloveniji je nekonkurenčno ter razvojno blokirano. Na absurdnost in proti-
slovje neskladja med outputom izobraževalnega sistema ter potrebami gospodarstva pokaže statisti-
ka vztrajno in izrazito rastočega vpisa na visokošolske izobraževalne organizacije. Upad deleža rednih
študentov zasledimo šele v letu 2010, upad deleža izrednih študentov pa v letu 2006. Drugič, v okviru
teorije različic kapitalizma (Varieties of Capitalism, VoC) spada Republika Slovenija med koordinira-
na tržna gospodarstva (Coordinated Market Economies, CME), za katera je značilna tesna povezanost
med outputi izobraževalnega sistema ter potrebami gospodarstva. Outputi izobraževalnih sistemov
koordiniranih tržnih gospodarstvev so rezultat smiselnih izobraževalnih politik. Vendar so izobraže-
valne politike in outputi slovenskega izobraževalnega sistema predvsem rezultat zasebnih in kratko-
ročnih interesov akterjev, ki nastopajo v političnem in izobraževalnem sistemu. Tretjič, neusklajenost
med outputi izobraževalnega sistema ter potrebami družbe in gospodarstva je razvidna iz deformacije
celotne izobraževalne vertikale. Deformacijo izobraževalne vertikale lahko zaznamo že v sistemu po-
klicnega izobraževanja. Porušeno je tudi razmerje med deležem mladostnic in mladostnikov, ki se šo-
lajo na poklicnih srednjih šolah ter deležem mladostnic in mladostnikov, ki nadaljuje šolanje v visoko-
šolskih izobraževalnih organizacijah.
Upravičen je sklep, da je izobraževalni sistem v Republiki Sloveniji namenjen predvsem samemu
sebi, ne pa gospodarstvu in dobrobiti širše skupnosti. Problematiko kakovosti slovenskega izobraževal-
nega sistema je mogoče razrešiti le z omejitvijo vpisa na univerze ter s spremenjenim načinom njihove-
30
