Page 35 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 35
Razvijanje kulture kakovosti
in odličnosti – kriza in izzivi
za humanistiko
Pod črto k izvajanju projekta »Razvijanje kulture kakovosti
in odličnosti« na Fakulteti za humanistične študije
Univerze na Primorskem
Gregor Pobežin
Namesto uvoda
Naj pričujoče besedilo začnemo z dvema resničnima zgodbama, ki sta vse doslej ostaja-
li anekdoti v dobesednem smislu zamolčane oziroma neobjavljene zgodovine (če smemo v
ta namen citirati t. i. Anékdota poznoantičnega oz. zgodnjebizantinskega zgodovinopisca
Prokopija) in čakali na primeren trenutek, da postaneta orodje za poantiranje besedila, kot
je pričujoče besedilo o izvajanju projekta »Razvijanje kulture kakovosti in odličnosti na
Univerzi na Primorskem«. Preden nadaljujemo, je avtor besedila v te uvodne vrstice prisil-
jen vriniti še »disclaimer«, da je bil prisoten le pri polovici omenjenih dogodkov; oba sta
se zgodila pred več leti, zato se ne zdi odveč gotovost, da so vsaj nekateri udeleženi nanju že
pozabili – in če jim morda pričujoča publikacija po naključju pristane v rokah, se v njih po
vsej verjetnosti ne bodo (več) prepoznali.
Dogodek št. 1
Med priložnostnim pogovorom skupine učiteljev na eni od ljubljanskih gimnazij (dodaj-
mo, da ta slovi kot ena boljših), se je odvil pogovor o smiselnosti in pomenu vsebin, pouče-
vanih v srednješolskem kurikulu. Debata je – skoraj bi lahko dejali, da po pričakovanjih –
kmalu zašla na neprijetno področje, na katerem se udeleženci niso več mogli izviti iz lastnih
strokovnih omejitev. Pogovor je namreč zašel k vprašanjem smiselnosti oz. uporabnosti vse-
bin: le čemu, denimo, koristi tako natančno poznavanje kemijskih formul in, če smo že pri
tem, tako mukotrpno razreševanje matematičnih enačb? Pogovor se je neizogibno sprevrgel
v reductio ad absurdum – kakršnega koli drugega potenciala sploh ni imel.
Na široko je namreč odprl vrata razmišljanju, ki je po debatah v medijih sodeč (zlasti,
če pogledamo njihovo najbolj temno plat – spletne komentarje1) že davno postalo ljudski
1 Kot primer (enega mnogih) navedimo novico, objavljeno 9. aprila 2015 na spletnem portalu MMC: »Hribar
Milič: Premajhno povezovanje visokega šolstva z gospodarstvom«. Če na kratko povzamemo poudarke pod
novico, jih lahko strnemo v naslednje misli: sistem omogoča preveč vpisanih študentov […] zato upada zahtev-
nost izobraževanja, študij traja predolgo, povezovanje z gospodarstvom pa je premajhno. […] Eden od ključnih
izzivov prihodnosti v Sloveniji bo skrb za rast kakovosti človeških virov, s katerimi bo mogoče odgovoriti na
izzive na znanju temelječega gospodarstva in družbe […] Treba bo omejiti vpis v družboslovne srednje šole in
visoke šole, prenoviti visokošolski kurikulum ter načrtno podpirati interdisciplinarni študij […]
33
in odličnosti – kriza in izzivi
za humanistiko
Pod črto k izvajanju projekta »Razvijanje kulture kakovosti
in odličnosti« na Fakulteti za humanistične študije
Univerze na Primorskem
Gregor Pobežin
Namesto uvoda
Naj pričujoče besedilo začnemo z dvema resničnima zgodbama, ki sta vse doslej ostaja-
li anekdoti v dobesednem smislu zamolčane oziroma neobjavljene zgodovine (če smemo v
ta namen citirati t. i. Anékdota poznoantičnega oz. zgodnjebizantinskega zgodovinopisca
Prokopija) in čakali na primeren trenutek, da postaneta orodje za poantiranje besedila, kot
je pričujoče besedilo o izvajanju projekta »Razvijanje kulture kakovosti in odličnosti na
Univerzi na Primorskem«. Preden nadaljujemo, je avtor besedila v te uvodne vrstice prisil-
jen vriniti še »disclaimer«, da je bil prisoten le pri polovici omenjenih dogodkov; oba sta
se zgodila pred več leti, zato se ne zdi odveč gotovost, da so vsaj nekateri udeleženi nanju že
pozabili – in če jim morda pričujoča publikacija po naključju pristane v rokah, se v njih po
vsej verjetnosti ne bodo (več) prepoznali.
Dogodek št. 1
Med priložnostnim pogovorom skupine učiteljev na eni od ljubljanskih gimnazij (dodaj-
mo, da ta slovi kot ena boljših), se je odvil pogovor o smiselnosti in pomenu vsebin, pouče-
vanih v srednješolskem kurikulu. Debata je – skoraj bi lahko dejali, da po pričakovanjih –
kmalu zašla na neprijetno področje, na katerem se udeleženci niso več mogli izviti iz lastnih
strokovnih omejitev. Pogovor je namreč zašel k vprašanjem smiselnosti oz. uporabnosti vse-
bin: le čemu, denimo, koristi tako natančno poznavanje kemijskih formul in, če smo že pri
tem, tako mukotrpno razreševanje matematičnih enačb? Pogovor se je neizogibno sprevrgel
v reductio ad absurdum – kakršnega koli drugega potenciala sploh ni imel.
Na široko je namreč odprl vrata razmišljanju, ki je po debatah v medijih sodeč (zlasti,
če pogledamo njihovo najbolj temno plat – spletne komentarje1) že davno postalo ljudski
1 Kot primer (enega mnogih) navedimo novico, objavljeno 9. aprila 2015 na spletnem portalu MMC: »Hribar
Milič: Premajhno povezovanje visokega šolstva z gospodarstvom«. Če na kratko povzamemo poudarke pod
novico, jih lahko strnemo v naslednje misli: sistem omogoča preveč vpisanih študentov […] zato upada zahtev-
nost izobraževanja, študij traja predolgo, povezovanje z gospodarstvom pa je premajhno. […] Eden od ključnih
izzivov prihodnosti v Sloveniji bo skrb za rast kakovosti človeških virov, s katerimi bo mogoče odgovoriti na
izzive na znanju temelječega gospodarstva in družbe […] Treba bo omejiti vpis v družboslovne srednje šole in
visoke šole, prenoviti visokošolski kurikulum ter načrtno podpirati interdisciplinarni študij […]
33
