Page 38 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 38
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem
Iz podčrtanih poudarkov je mogoče jasno razbrati izhodišča, ki so za visokošolske zavode,
ki predajajo humanistične vsebine, problematična: visokošolski zavodi naj se odzivajo na po-
trebe okolja (sic!), na potrebe trga dela po novih ali drugačnih kompetencah diplomantov
– in naj postanejo občutljivi na demografske trende – konkretno v slovenskem primeru na
zmanjševanje števila študentov zaradi demografskih trendov. Obenem je humanistični del
izobraževalne skupnosti dobil spodbudo k razvijanju interdisciplinarnosti: študentom naj bi
ponujal (izbirne) predmete z osnovami naravoslovja in tehnike »za izpopolnjevanje«.
V skupnem prijavnem obrazcu se je Univerza na Primorskem tem projektnim ciljem
verbatim zavezala – tudi dikcijo tega odlomka moramo citirati in extenso: »Analiza ob-
stoječe programske ponudbe UP z vidika vzdržnosti študijskih programov glede na demo-
grafske kazalnike, potrebe lokalnega in širšega okolja ter vpetosti v mednarodni prostor in
pridobljenih oziroma potrebnih dodatnih kompetenc diplomantov UP, bo pripomogla k
posodobitvi oziroma oblikovanju novih, zanimivih, sodobnih študijskih programov, ki jih
okolje dejansko potrebuje. Pri tem se bo analiza osredotočila tudi na potrebne kompeten-
ce diplomantov – cilj je, da diplomanti pridobijo take kompetence, ki jim omogoča zaposl-
jivost na vedno zahtevnejšem trgu dela tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Kot že navedeno,
bodo k predlaganim spremembam študijskih programov mnenje podali tudi strokovnjaki,
vključeni v bazo strokovnjakov.
Z večjo ponudbo izbirnih predmetov z osnovami ekonomije in podjetništva za štu-
dente naravoslovnih in tehničnih študijev ter izbirnih predmetov z osnovami naravoslovja
in tehnike za študente družboslovnih in humanističnih študijev bo UP še povečala inter-
disciplinarnost. Študenti bodo tako pridobili tista znanja in kompetence, ki jim bodo v pomoč
v vsakdanjem življenju, pa tudi pri zaposlovanju.«
Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem je k »Projektu kakovost«
pristopila z zavestjo, da so se njeni programi, ki jih izvaja na vseh treh stopnjah, močno raz-
vejali, posledica tega pa so vsebine, ki se na nekaterih programih podvajajo. To spoznanje
potrjujejo izkušnje študentov, ki so v študentskih anketah opozarjali na dejstvo, da so pri
različnih predmetih (tudi takšnih, ki po se po nazivu predmeta med seboj precej razlikuje-
jo) poslušali zelo sorodne vsebine. To spoznanje je opozorilo na potrebo, da je med vsebin-
sko sorodnimi programi treba izvesti kritičen vsebinski pretres posameznih učnih snovi,
na podlagi katerega bi bilo mogoče določene vsebine poenotiti, jih pri posameznih pred-
metih združiti in tako povečati njihovo medsebojno povezljivost. Poglavitni kriterij pro-
jekta »Zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu« (v nadaljevanju: »Kakovost«) na UP
FHŠ je potemtakem racionalizacija programov in redefinicija posameznih ponujenih vse-
bin v takšni smeri, ki bo zagotavljala njihovo večje vzajemno vsebinsko prekrivanje. Fakul-
teta za humanistične študije Univerze na Primorskem se je v razpisni dokumentaciji tako
zavezala k naslednjim ciljem:
- zbiranje in analiza podatkov o zaposljivosti svojih diplomantov, njihovi vključenosti
v znanstveno-raziskovalne in strokovne projekte na vseh ravneh delovanja ter odmev-
nosti njihovega dela;
- analiza ankete, opravljene med vsemi profesorji, ki bodo v obdobju trajanja projek-
ta sodelovali pri študijskem ali raziskovalnem procesu, ki bo uporabljena pri analizi
učinkovitosti pedagoškega procesa in mednarodne primerljivosti ter konkurenčnosti
študijskih programov,
36
Iz podčrtanih poudarkov je mogoče jasno razbrati izhodišča, ki so za visokošolske zavode,
ki predajajo humanistične vsebine, problematična: visokošolski zavodi naj se odzivajo na po-
trebe okolja (sic!), na potrebe trga dela po novih ali drugačnih kompetencah diplomantov
– in naj postanejo občutljivi na demografske trende – konkretno v slovenskem primeru na
zmanjševanje števila študentov zaradi demografskih trendov. Obenem je humanistični del
izobraževalne skupnosti dobil spodbudo k razvijanju interdisciplinarnosti: študentom naj bi
ponujal (izbirne) predmete z osnovami naravoslovja in tehnike »za izpopolnjevanje«.
V skupnem prijavnem obrazcu se je Univerza na Primorskem tem projektnim ciljem
verbatim zavezala – tudi dikcijo tega odlomka moramo citirati in extenso: »Analiza ob-
stoječe programske ponudbe UP z vidika vzdržnosti študijskih programov glede na demo-
grafske kazalnike, potrebe lokalnega in širšega okolja ter vpetosti v mednarodni prostor in
pridobljenih oziroma potrebnih dodatnih kompetenc diplomantov UP, bo pripomogla k
posodobitvi oziroma oblikovanju novih, zanimivih, sodobnih študijskih programov, ki jih
okolje dejansko potrebuje. Pri tem se bo analiza osredotočila tudi na potrebne kompeten-
ce diplomantov – cilj je, da diplomanti pridobijo take kompetence, ki jim omogoča zaposl-
jivost na vedno zahtevnejšem trgu dela tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Kot že navedeno,
bodo k predlaganim spremembam študijskih programov mnenje podali tudi strokovnjaki,
vključeni v bazo strokovnjakov.
Z večjo ponudbo izbirnih predmetov z osnovami ekonomije in podjetništva za štu-
dente naravoslovnih in tehničnih študijev ter izbirnih predmetov z osnovami naravoslovja
in tehnike za študente družboslovnih in humanističnih študijev bo UP še povečala inter-
disciplinarnost. Študenti bodo tako pridobili tista znanja in kompetence, ki jim bodo v pomoč
v vsakdanjem življenju, pa tudi pri zaposlovanju.«
Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem je k »Projektu kakovost«
pristopila z zavestjo, da so se njeni programi, ki jih izvaja na vseh treh stopnjah, močno raz-
vejali, posledica tega pa so vsebine, ki se na nekaterih programih podvajajo. To spoznanje
potrjujejo izkušnje študentov, ki so v študentskih anketah opozarjali na dejstvo, da so pri
različnih predmetih (tudi takšnih, ki po se po nazivu predmeta med seboj precej razlikuje-
jo) poslušali zelo sorodne vsebine. To spoznanje je opozorilo na potrebo, da je med vsebin-
sko sorodnimi programi treba izvesti kritičen vsebinski pretres posameznih učnih snovi,
na podlagi katerega bi bilo mogoče določene vsebine poenotiti, jih pri posameznih pred-
metih združiti in tako povečati njihovo medsebojno povezljivost. Poglavitni kriterij pro-
jekta »Zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu« (v nadaljevanju: »Kakovost«) na UP
FHŠ je potemtakem racionalizacija programov in redefinicija posameznih ponujenih vse-
bin v takšni smeri, ki bo zagotavljala njihovo večje vzajemno vsebinsko prekrivanje. Fakul-
teta za humanistične študije Univerze na Primorskem se je v razpisni dokumentaciji tako
zavezala k naslednjim ciljem:
- zbiranje in analiza podatkov o zaposljivosti svojih diplomantov, njihovi vključenosti
v znanstveno-raziskovalne in strokovne projekte na vseh ravneh delovanja ter odmev-
nosti njihovega dela;
- analiza ankete, opravljene med vsemi profesorji, ki bodo v obdobju trajanja projek-
ta sodelovali pri študijskem ali raziskovalnem procesu, ki bo uporabljena pri analizi
učinkovitosti pedagoškega procesa in mednarodne primerljivosti ter konkurenčnosti
študijskih programov,
36
