Page 214 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 214
rtje hotela Palace je pritegnilo nove segmente gostov, Otvaranje hotela Palace privuklo je nove segmente go-
ki so s svojimi prehrambnimi navadami zaznamovali stiju, koji su svojim prehrambenim običajima obilježili
gastronomsko ponudbo obalnega dela severne Istre. Med gastronomsku ponudu obalnog dijela sjeverne Istre. Među
temi so prevladovali češki68 turisti, ki so bili v Portorožu69 njima su prevladavali češki68 turisti, koji su bili u Porto-
v sezoni 1912–1913 na drugem mestu, takoj za Avstrij- rožu69 u sezoni 1912. /1913. na drugom mjestu, odmah
skimi gosti.70 Češke dežele so v sklopu A-O monarhije iza austrijskih gostiju70. Češke su se države u sklopu A-U
veljale za industrijsko središče cesarstva, Portorož pa je Monarhije smatrale industrijskim centrom carstva, a Por-
ostal priljubljeno turistično središče Čehov tudi po prvi torož je ostao popularni turistički centar Čeha i nakon 1.
sv. vojni (leta 1924).71 svjetskog rata (1924. godine)71.
3. Pod italijansko oblastjo do leta 1943 3. Pod talijanskom vlašću do 1943. godine
O razvoju domačega (neturističnega) prehrambnega go- O razvoju domaćega (neturističkog) prehrambenog ugo-
stinstva v povojnih letih praktično ne moremo govoriti, stiteljstva u poslijeratnim godinama gotovo ne možemo
saj je bila Istra po prvi sv. vojni obubožana. Gostilne se govoriti, s obzirom da je Istra osiromašena nakon 1. svjet-
v arhivskem gradivu omenjajo predvsem kot javni obrati skog rata. Gostionice su se u arhivskoj građi spominjale
za točenje vina na drobno. Vino so prodajale tako mestne prije svega kao javni objekti za točenje vina na malo.
kot vaške gostilne, medtem ko je bila prodaja žganih pijač Vino su prodavale gradske, kao i seoske gostionice, dok
dovoljena samo v mestnih obratih, veliko pa je bilo tudi je bila prodaja žestokih pića dozvoljena samo u gradskim
preprodajalcev na črno (ital. Spacci).72 Glavni problem objektima, a bilo je i mnogo preprodavača na crno (tal.
razvoja prehrambnih obratov v povojnem obdobju je po- Spacci)72. Glavni je problem razvoja prehrambenih obje-
leg nizke kupne moči, predstavljalo pomanjkanje živil in kata u poslijeratnom razdoblju, osim niske kupovne moći,
razširjen alkoholizem. O tem priča tudi odločba73 prefekta predstavljao nedostatak namirnica i rasprostranjeni alko-
koprskega okrožja iz leta 1923, ki je omejil odpiralni čas holizam. O tome svjedoči i odluka73 prefekta koparskog
gostinskih obratov,74 z namenom zmanjšanja odvisnosti okruga iz 1923. godine, koji je ograničio radno vrijeme
od alkohola.75 Poleg omejitve delovnega časa je bila strogo ugostiteljskih objekata74, s ciljem smanjenja ovisnosti
prepovedana prodaja vseh alkoholnih pijač pred deseto uro o alkoholu75. Osim ograničenja radnog vremena, bila je
zjutraj.76 Gostinski obrati se v tem obdobju v arhivskem strogo zabranjena prodaja svih alkoholnih pića prije deset
gradivu omenjajo predvsem v povezavi z restrikcijami sati ujutro76. U tom se razdoblju ugostiteljski objekti u ar-
in dajatvami (omejevanjem urnika, prepovedjo prodaje hivskoj građi spominju prije svega u vezi s restrikcijama
mesa in alkohola, odloki o dajatvah itd.).77 Spodbudna je i davanjima (ograničavanjem radnog vremena, zabranom
predvsem ugotovitev, da je v Rovinju delovala trgovinsko- prodaje mesa i alkohola, odlukama o davanjima itd.)77. Po-
-obrtna zbornica za Istro, ki je skrbela za razvoj obrtnih ticajna je prvenstveno činjenica da je u Rovinju otvorena
dejavnosti. trgovačko-obrtnička komora za Istru, koja je vodila brigu
o razvoju obrtnih djelatnosti.
Gostilne so bile v času italijanske vladavine predvsem
center družbeno-političnega dogajanja. O tem nazorno U doba talijanske vladavine gostionice su bile prije sve-
priča poročilo karabinjerjev iz leta 1920, ki so za mesec ga centri društveno-političkih događanja. O tome zorno
dni zaprli gostilno Marije D' Este v Izoli, ker so se v njej svjedoče izvještaj karabinjera iz 1920. godine koji su na
zbirali demonstranti in vpili proti italijanski državi ter mjesec dana zatvorili gostionicu Marije D' Este u Izoli jer
prijava mestnih stražarjev iz leta 1921 proti izolskemu su se u njoj okupljali demonstranti i demonstrirali pro-
gostilničarju, ki je druščino hujskal proti italijanskim tiv talijanske države i prijava gradskih stražara iz 1921.
214
ki so s svojimi prehrambnimi navadami zaznamovali stiju, koji su svojim prehrambenim običajima obilježili
gastronomsko ponudbo obalnega dela severne Istre. Med gastronomsku ponudu obalnog dijela sjeverne Istre. Među
temi so prevladovali češki68 turisti, ki so bili v Portorožu69 njima su prevladavali češki68 turisti, koji su bili u Porto-
v sezoni 1912–1913 na drugem mestu, takoj za Avstrij- rožu69 u sezoni 1912. /1913. na drugom mjestu, odmah
skimi gosti.70 Češke dežele so v sklopu A-O monarhije iza austrijskih gostiju70. Češke su se države u sklopu A-U
veljale za industrijsko središče cesarstva, Portorož pa je Monarhije smatrale industrijskim centrom carstva, a Por-
ostal priljubljeno turistično središče Čehov tudi po prvi torož je ostao popularni turistički centar Čeha i nakon 1.
sv. vojni (leta 1924).71 svjetskog rata (1924. godine)71.
3. Pod italijansko oblastjo do leta 1943 3. Pod talijanskom vlašću do 1943. godine
O razvoju domačega (neturističnega) prehrambnega go- O razvoju domaćega (neturističkog) prehrambenog ugo-
stinstva v povojnih letih praktično ne moremo govoriti, stiteljstva u poslijeratnim godinama gotovo ne možemo
saj je bila Istra po prvi sv. vojni obubožana. Gostilne se govoriti, s obzirom da je Istra osiromašena nakon 1. svjet-
v arhivskem gradivu omenjajo predvsem kot javni obrati skog rata. Gostionice su se u arhivskoj građi spominjale
za točenje vina na drobno. Vino so prodajale tako mestne prije svega kao javni objekti za točenje vina na malo.
kot vaške gostilne, medtem ko je bila prodaja žganih pijač Vino su prodavale gradske, kao i seoske gostionice, dok
dovoljena samo v mestnih obratih, veliko pa je bilo tudi je bila prodaja žestokih pića dozvoljena samo u gradskim
preprodajalcev na črno (ital. Spacci).72 Glavni problem objektima, a bilo je i mnogo preprodavača na crno (tal.
razvoja prehrambnih obratov v povojnem obdobju je po- Spacci)72. Glavni je problem razvoja prehrambenih obje-
leg nizke kupne moči, predstavljalo pomanjkanje živil in kata u poslijeratnom razdoblju, osim niske kupovne moći,
razširjen alkoholizem. O tem priča tudi odločba73 prefekta predstavljao nedostatak namirnica i rasprostranjeni alko-
koprskega okrožja iz leta 1923, ki je omejil odpiralni čas holizam. O tome svjedoči i odluka73 prefekta koparskog
gostinskih obratov,74 z namenom zmanjšanja odvisnosti okruga iz 1923. godine, koji je ograničio radno vrijeme
od alkohola.75 Poleg omejitve delovnega časa je bila strogo ugostiteljskih objekata74, s ciljem smanjenja ovisnosti
prepovedana prodaja vseh alkoholnih pijač pred deseto uro o alkoholu75. Osim ograničenja radnog vremena, bila je
zjutraj.76 Gostinski obrati se v tem obdobju v arhivskem strogo zabranjena prodaja svih alkoholnih pića prije deset
gradivu omenjajo predvsem v povezavi z restrikcijami sati ujutro76. U tom se razdoblju ugostiteljski objekti u ar-
in dajatvami (omejevanjem urnika, prepovedjo prodaje hivskoj građi spominju prije svega u vezi s restrikcijama
mesa in alkohola, odloki o dajatvah itd.).77 Spodbudna je i davanjima (ograničavanjem radnog vremena, zabranom
predvsem ugotovitev, da je v Rovinju delovala trgovinsko- prodaje mesa i alkohola, odlukama o davanjima itd.)77. Po-
-obrtna zbornica za Istro, ki je skrbela za razvoj obrtnih ticajna je prvenstveno činjenica da je u Rovinju otvorena
dejavnosti. trgovačko-obrtnička komora za Istru, koja je vodila brigu
o razvoju obrtnih djelatnosti.
Gostilne so bile v času italijanske vladavine predvsem
center družbeno-političnega dogajanja. O tem nazorno U doba talijanske vladavine gostionice su bile prije sve-
priča poročilo karabinjerjev iz leta 1920, ki so za mesec ga centri društveno-političkih događanja. O tome zorno
dni zaprli gostilno Marije D' Este v Izoli, ker so se v njej svjedoče izvještaj karabinjera iz 1920. godine koji su na
zbirali demonstranti in vpili proti italijanski državi ter mjesec dana zatvorili gostionicu Marije D' Este u Izoli jer
prijava mestnih stražarjev iz leta 1921 proti izolskemu su se u njoj okupljali demonstranti i demonstrirali pro-
gostilničarju, ki je druščino hujskal proti italijanskim tiv talijanske države i prijava gradskih stražara iz 1921.
214
