Page 217 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 217
Slika 7: Oglas izolske gostilne Al Vapore iz leta 192894
Slika 7: Oglas izolske gostionice Al Vapore iz 1928. godine94
obvezno hlajenje živil.95 Zanimivo je tudi dejstvo, da je te hoteli koji nude hranu i piće moraju obvezatno imati
italijanska zakonodaja predpisovala obvezni tedenski uređeno hlađenje namirnica95. Zanimljiva je i činjenica da
oddih delavcev, ki so delali v javnih obratih ob nede- je talijansko zakonodavstvo propisivalo obvezatni tjedni
ljah, posebna dovoljenja pa so izdajali za nočno delo ter predah radnika koji su nedjeljom radili u javnim objek-
delo mladoletnih oseb.96 Italijani so s 1. januarjem 1929 tima, a posebne su se dozvole izdavale za noćni rad i za
spremenili metodologijo (koncept) vodenja turistične in rad malodobnih osoba96. Talijani su od 1. siječnja 1929.
trgovinske statistike.97 Gostinstvo kot obrt ni bilo klasi- promijenili metodologiju (koncept) vođenja turističke i
ficirano, obrtna gostinska dovoljenja pa so bila vodeno trgovinske statistike97. Ugostiteljstvo kao obrt nije bilo
pod enotnim področjem – trgovina in ekonomat. Področje klasificirano, a obrtne ugostiteljske dozvole bile su vođene
prehrambnega gostinstva so zakonsko urejali z drugimi pod jedinstvenim područjem – trgovina i ekonomat. Po-
področnimi predpisi – predvsem (sorodnimi) predpisi s dručje prehrambenog ugostiteljstva zakonski su uređivali
področja zdravstva in higiene. s drugim područnim propisima – prije svega (srodnim)
propisima iz područja zdravstva i higijene.
Trideseta leta je močno prizadela svetovna recesija, kar
se je odražalo tudi na padcu turističnega prometa in za- Tridesete godine snažno je pogodila svjetska recesija, što
ostritvi fašistične diktature. V tem obdobju je bila izdaja se odražavalo i u padu turističkog prometa i zaoštravanju
obrtnih gostinskih dovoljenj omejena na italijansko pre- fašističke diktature. U tom je razdoblju izdavanje obrt-
bivalstvo, o čemer priča dopis iz leta 1930, ki pojasnjuje nih ugostiteljskih dozvola bilo ograničeno na talijansko
vzroke za zavrnitev98 obrtnega dovoljenja: »Razlog je stanovništvo, o čemu svjedoči dopis iz 1930. godine koji
slabo politično in moralno vedenje, ker je slovenske mi- objašnjava uzroke za odbijanje98 obrtne dozvole: “Razlog
selnosti«.99 Veliko kmetov je zato na skrivaj kuhalo žganje je loše političko i moralno ponašanje, koje je posljedica
in prodajalo vino v Trst.100 Vse bolj fašistična ideologija se slovenskog mentaliteta”99. Stoga je veliki broj poljopri-
je izražala tudi v prehranjevalnih navadah. Odlok iz leta vrednika rakiju kuhalo u tajnosti i prodavalo vino u Trst100.
1932 narekuje povečanje potrošnje riža, ki je popolnoma Sve izraženija fašistička ideologija odražavala se i u pre-
italijanski pridelek. Italijanski riž naj bi zamenjal testeni- hrambenim navikama. Odluka iz 1932. godine zahtijeva
ne, ki so bile izdelane iz uvožene pšenične moke.101 povećanje potrošnje riže, koja je u potpunosti talijanski
proizvod. Talijanska riža trebala je zamijeniti tjesteninu,
koja je bila proizvedena od uvezenog pšeničnog brašna101.
217
Slika 7: Oglas izolske gostionice Al Vapore iz 1928. godine94
obvezno hlajenje živil.95 Zanimivo je tudi dejstvo, da je te hoteli koji nude hranu i piće moraju obvezatno imati
italijanska zakonodaja predpisovala obvezni tedenski uređeno hlađenje namirnica95. Zanimljiva je i činjenica da
oddih delavcev, ki so delali v javnih obratih ob nede- je talijansko zakonodavstvo propisivalo obvezatni tjedni
ljah, posebna dovoljenja pa so izdajali za nočno delo ter predah radnika koji su nedjeljom radili u javnim objek-
delo mladoletnih oseb.96 Italijani so s 1. januarjem 1929 tima, a posebne su se dozvole izdavale za noćni rad i za
spremenili metodologijo (koncept) vodenja turistične in rad malodobnih osoba96. Talijani su od 1. siječnja 1929.
trgovinske statistike.97 Gostinstvo kot obrt ni bilo klasi- promijenili metodologiju (koncept) vođenja turističke i
ficirano, obrtna gostinska dovoljenja pa so bila vodeno trgovinske statistike97. Ugostiteljstvo kao obrt nije bilo
pod enotnim področjem – trgovina in ekonomat. Področje klasificirano, a obrtne ugostiteljske dozvole bile su vođene
prehrambnega gostinstva so zakonsko urejali z drugimi pod jedinstvenim područjem – trgovina i ekonomat. Po-
področnimi predpisi – predvsem (sorodnimi) predpisi s dručje prehrambenog ugostiteljstva zakonski su uređivali
področja zdravstva in higiene. s drugim područnim propisima – prije svega (srodnim)
propisima iz područja zdravstva i higijene.
Trideseta leta je močno prizadela svetovna recesija, kar
se je odražalo tudi na padcu turističnega prometa in za- Tridesete godine snažno je pogodila svjetska recesija, što
ostritvi fašistične diktature. V tem obdobju je bila izdaja se odražavalo i u padu turističkog prometa i zaoštravanju
obrtnih gostinskih dovoljenj omejena na italijansko pre- fašističke diktature. U tom je razdoblju izdavanje obrt-
bivalstvo, o čemer priča dopis iz leta 1930, ki pojasnjuje nih ugostiteljskih dozvola bilo ograničeno na talijansko
vzroke za zavrnitev98 obrtnega dovoljenja: »Razlog je stanovništvo, o čemu svjedoči dopis iz 1930. godine koji
slabo politično in moralno vedenje, ker je slovenske mi- objašnjava uzroke za odbijanje98 obrtne dozvole: “Razlog
selnosti«.99 Veliko kmetov je zato na skrivaj kuhalo žganje je loše političko i moralno ponašanje, koje je posljedica
in prodajalo vino v Trst.100 Vse bolj fašistična ideologija se slovenskog mentaliteta”99. Stoga je veliki broj poljopri-
je izražala tudi v prehranjevalnih navadah. Odlok iz leta vrednika rakiju kuhalo u tajnosti i prodavalo vino u Trst100.
1932 narekuje povečanje potrošnje riža, ki je popolnoma Sve izraženija fašistička ideologija odražavala se i u pre-
italijanski pridelek. Italijanski riž naj bi zamenjal testeni- hrambenim navikama. Odluka iz 1932. godine zahtijeva
ne, ki so bile izdelane iz uvožene pšenične moke.101 povećanje potrošnje riže, koja je u potpunosti talijanski
proizvod. Talijanska riža trebala je zamijeniti tjesteninu,
koja je bila proizvedena od uvezenog pšeničnog brašna101.
217
