Page 222 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 222
4.1.2 Razvoj prehrambnega gostinstva v luči novega 4.1.2 Razvoj prehrambenog ugostiteljstva u svjetlu
koncepta gospodarskega razvoja (po letu 1951) novog koncepta gospodarskog razvoja (nakon 1951.
godine)
Leta 1951 je bilo v OLO Koper: 22 državnih, 19 zadru-
žnih, 7 podjetij raznih organizacij, 36 zasebnih gostinskih Godine 1951. u ONO-u Kopar bilo je: 22 državnih, 19
podjetij in 9 sindikalnih počitniških domov. Med zasebni- zadružnih, sedam tvrtki raznih organizacija, 36 privatnih
mi obrati prevladujejo prehrambni obrati, med katerimi je ugostiteljskih tvrtki i devet sindikalnih odmarališta. Među
največ gostiln (23), kavarn (6), barov (6) ter le en hotel z privatnim objektima prevladavali su prehrambeni objekti,
restavracijo.132 među kojima je bilo najviše gostionica (23), kavana (6),
barova (6) te samo jedan hotel s restoranom132.
Nov gospodarski sistem pa je gostincem povzročil obilo
težav. Do uveljavitve proste trgovine so gostinska pod- Novi gospodarski sustav ugostiteljima je izazvao mnogo
jetja družbenega sektorja dobivala kontingente glavnih problema. Do afirmiranja slobodne trgovine ugostiteljske
artiklov po nižjih cenah, z uvedbo proste trgovine pa su tvrtke društvenog sektora dobivale kontingente glavnih
se cene nekaterih artiklov povečajo do 68%. Problem artikala po nižim cijenama, a uvođenjem slobodne trgovi-
slabega finančnega poslovanja se je kazal v celotnem go- ne cijene nekih artikala povećale su se do 68 %. Problem
stinskem sektorju, ki so večinoma izkazovali negativno lošega financijskog poslovanja odražavao se u cijelom
finančno poslovanje133. Nastale razmere so skušali sani- ugostiteljskom sektoru, koji je većinom pokazivao nega-
rati z dvigom cen in zmanjšanjem operativnih stroškov. tivno financijsko poslovanje133. Nastale uvjete pokušalo
V letu 1952 je bila ponovno opravljena reorganizacija, se sanirati podizanjem cijena i smanjenjem operativnih
na osnovi katere so večje število manjših obratov zaradi troškova. U 1952. godini ponovno je provedena reorgani-
optimizacije poslovanja pripojili večjim obratom. Nastala zacija, na temelju koje je veći broj manjih objekata zbog
so Mestna gostinska podjetja Koper, Izola, Portorož in optimizacije poslovanja pripojen većim objektima. Nasta-
Piran ter nekatera druga okrajna gostinska podjetja. Ne- le su gradske ugostiteljske tvrtke Kopar, Izola, Portorož i
kateri manjši (družbeno nezanimivi) obrati so bili dani v Piran te neke druge ugostiteljske tvrtke iz okruženja. Neki
t.i. socialistični zakup134. Struktura vseh obratov leta 1952 manji (društveno nezanimljivi) objekti bili su dani u tzv.
je predstavljala 62,2% družbenih obratov, zasebni sektor socijalistički zakup134. Struktura svih objekata 1952. godi-
pa je predstavljal 37,8% celotne gostinske mreže135. Nov ne predstavljala je 62,2 % društvenih objekata, a privatni
odlok o gostinskih obratih leta 1953136 je podrobno določil je sektor predstavljao 37,8 % cjelokupne ugostiteljske
oblike organiziranja javnih, zadružnih in družbenih go- mreže135. Nova je odluka o ugostiteljskim objektima 1953.
stinskih obratov ter pogoje poslovanja zasebnih gostinskih godine136 detaljno odredila oblike organiziranja javnih,
obratov. Po opremi in glede na vrsto ponudbe so se PGO zadružnih i društvenih ugostiteljskih objekata i uvjete
delili na: restavracije, gostilne, točilnice, bifeje, kavarne, poslovanja privatnih ugostiteljskih objekata. S obzirom
bare, slaščičarne, menze in krčme. Poslovanje zasebnih na opremu i na vrstu ponude, PUO-ovi su se dijelili na:
obratov je potekalo pod strogim nadzorom, posebej pa so restorane, gostionice, točionice, bifee, kavane, barove,
bili določeni pogoji za ohranitev obrtnega dovoljenja137. slastičarnice, menze i krčme. Poslovanje privatnih obje-
kata odvijalo se pod strogim nadzorom, a posebno su bili
određeni uvjeti za održavanje obrtne dozvole137.
4.2 Razvoj prehrambnega gostinstva v petdesetih in 4. 2 Razvoj prehrambenog ugostiteljstva u pedesetim i
šestdesetih letih šezdesetim godinama 20. stoljeća
Leta 1954, po podpisu Londonskega sporazuma, je bila Godine 1954., nakon potpisivanja Londonskog sporazu-
na območje cone B razširjena jugoslovanska Uredba ma, na područje zone B proširila se jugoslavenska Uredba
222
koncepta gospodarskega razvoja (po letu 1951) novog koncepta gospodarskog razvoja (nakon 1951.
godine)
Leta 1951 je bilo v OLO Koper: 22 državnih, 19 zadru-
žnih, 7 podjetij raznih organizacij, 36 zasebnih gostinskih Godine 1951. u ONO-u Kopar bilo je: 22 državnih, 19
podjetij in 9 sindikalnih počitniških domov. Med zasebni- zadružnih, sedam tvrtki raznih organizacija, 36 privatnih
mi obrati prevladujejo prehrambni obrati, med katerimi je ugostiteljskih tvrtki i devet sindikalnih odmarališta. Među
največ gostiln (23), kavarn (6), barov (6) ter le en hotel z privatnim objektima prevladavali su prehrambeni objekti,
restavracijo.132 među kojima je bilo najviše gostionica (23), kavana (6),
barova (6) te samo jedan hotel s restoranom132.
Nov gospodarski sistem pa je gostincem povzročil obilo
težav. Do uveljavitve proste trgovine so gostinska pod- Novi gospodarski sustav ugostiteljima je izazvao mnogo
jetja družbenega sektorja dobivala kontingente glavnih problema. Do afirmiranja slobodne trgovine ugostiteljske
artiklov po nižjih cenah, z uvedbo proste trgovine pa su tvrtke društvenog sektora dobivale kontingente glavnih
se cene nekaterih artiklov povečajo do 68%. Problem artikala po nižim cijenama, a uvođenjem slobodne trgovi-
slabega finančnega poslovanja se je kazal v celotnem go- ne cijene nekih artikala povećale su se do 68 %. Problem
stinskem sektorju, ki so večinoma izkazovali negativno lošega financijskog poslovanja odražavao se u cijelom
finančno poslovanje133. Nastale razmere so skušali sani- ugostiteljskom sektoru, koji je većinom pokazivao nega-
rati z dvigom cen in zmanjšanjem operativnih stroškov. tivno financijsko poslovanje133. Nastale uvjete pokušalo
V letu 1952 je bila ponovno opravljena reorganizacija, se sanirati podizanjem cijena i smanjenjem operativnih
na osnovi katere so večje število manjših obratov zaradi troškova. U 1952. godini ponovno je provedena reorgani-
optimizacije poslovanja pripojili večjim obratom. Nastala zacija, na temelju koje je veći broj manjih objekata zbog
so Mestna gostinska podjetja Koper, Izola, Portorož in optimizacije poslovanja pripojen većim objektima. Nasta-
Piran ter nekatera druga okrajna gostinska podjetja. Ne- le su gradske ugostiteljske tvrtke Kopar, Izola, Portorož i
kateri manjši (družbeno nezanimivi) obrati so bili dani v Piran te neke druge ugostiteljske tvrtke iz okruženja. Neki
t.i. socialistični zakup134. Struktura vseh obratov leta 1952 manji (društveno nezanimljivi) objekti bili su dani u tzv.
je predstavljala 62,2% družbenih obratov, zasebni sektor socijalistički zakup134. Struktura svih objekata 1952. godi-
pa je predstavljal 37,8% celotne gostinske mreže135. Nov ne predstavljala je 62,2 % društvenih objekata, a privatni
odlok o gostinskih obratih leta 1953136 je podrobno določil je sektor predstavljao 37,8 % cjelokupne ugostiteljske
oblike organiziranja javnih, zadružnih in družbenih go- mreže135. Nova je odluka o ugostiteljskim objektima 1953.
stinskih obratov ter pogoje poslovanja zasebnih gostinskih godine136 detaljno odredila oblike organiziranja javnih,
obratov. Po opremi in glede na vrsto ponudbe so se PGO zadružnih i društvenih ugostiteljskih objekata i uvjete
delili na: restavracije, gostilne, točilnice, bifeje, kavarne, poslovanja privatnih ugostiteljskih objekata. S obzirom
bare, slaščičarne, menze in krčme. Poslovanje zasebnih na opremu i na vrstu ponude, PUO-ovi su se dijelili na:
obratov je potekalo pod strogim nadzorom, posebej pa so restorane, gostionice, točionice, bifee, kavane, barove,
bili določeni pogoji za ohranitev obrtnega dovoljenja137. slastičarnice, menze i krčme. Poslovanje privatnih obje-
kata odvijalo se pod strogim nadzorom, a posebno su bili
određeni uvjeti za održavanje obrtne dozvole137.
4.2 Razvoj prehrambnega gostinstva v petdesetih in 4. 2 Razvoj prehrambenog ugostiteljstva u pedesetim i
šestdesetih letih šezdesetim godinama 20. stoljeća
Leta 1954, po podpisu Londonskega sporazuma, je bila Godine 1954., nakon potpisivanja Londonskog sporazu-
na območje cone B razširjena jugoslovanska Uredba ma, na područje zone B proširila se jugoslavenska Uredba
222
