Page 221 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 221
etdesetih letih je nazorno viden iz Tabele 1. Razvojna je politika zbog specifičnosti pravnog položaja zone B sve
politika je zaradi specifičnosti pravnega položaja cone B više pratila jugoslavenske smjernice i usmjerenja planskog
vse bolj sledila jugoslovanskim smernicam in usmeritvam gospodarstva, koje se temeljilo na mjerljivim ciljevima.
načrtnega gospodarstva, ki je temeljilo na merljivosti za- Zato za razdoblje nakon 1949. godine (odnosno 1950.)
stavljenih ciljev. Tudi zato po letu 1949 (oz. 1950) lažje pri- možemo lakše doći do statističkih podataka, s obzirom na
demo do statističnih podatkov, saj je leta 1949 Komite za to da je 1949. godine Komitet za ugostiteljstvo i turizam
gostinstvo in turizem pri vladi Ljudske republike Slovenije vlade Narodne Republike Slovenije (NRS) od svih uprava
(LRS) od vseh Uprav za turizem in gostinstvo pri OLO-jih za turizam i ugostiteljstvo od svih ONO-ova zahtijevao
zahteval poročila o turističnem stanju. Ta so se, z vidika izvještaje o turističkom stanju. Sa stajališta prehrambenih
prehrambnih obratov, nanašala na: poročila o spremembah objekata, odnosili su se na: izvještaje o promjenama mreže
mreže gostišč, poročila o prometu restavracij in gostiln, pansiona, izvještaje o prometu restorana i gostionica, ka-
kavarn, slaščičarn, bifejev in zajtrkovalnic ter poročila o vana, slastičarni, bifea i zdravljaka za doručak te izvještaje
stroških in odobrenih popustih. Ti so se nanašali predvsem o troškovima i odobrenim popustima. Odnosili su se prije
na člane sindikatov, saj je ta oblika turizma dobila velike svega na članove sindikata, jer je taj oblik turizma dobio
razsežnosti po letu 1950.125 Pomembno je poudariti, da so velike razmjere nakon 1950. godine125. Važno je naglasiti
bili leta 1949 vsi gostinski obrati IOLO popisani (cona B je da su 1949. godine popisani svi ugostiteljski objekti IO-
bila geografsko razdeljena na turistične rajone) ter s strani NO-a (zona B bila je geografski podijeljena na turističke
posebne komisije na novo klasificirani in kategorizirani. rajone) te ih je posebna komisija ponovno klasificirala i
Prehrambni gostinski obrati so se delili na: restavracije kategorizirala. Prehrambeni ugostiteljski objekti dijelili
(večinoma hotelske), gostilne, kavarne, bare in bifeje. su se na: restorane (većinom hotelske), gostionice, kavane,
Gostilne so bile razvrščene v kategoriji C in D, kavarne v barove i bifee. Gostionice su bile klasificirane u kategorije
kategoriji B in C, bari in bifeji pa v kategorije B, C in D.126 C i D, kavane u kategorije B i C, a barovi i bifei u katego-
rije B, C i D126.
Zaradi lažje oskrbe s hrano za gostinske namene, so bili
na nacionalnem nivoju uvedeni t. i. kontingenti hrane za Radi lakšeg snabdijevanja hranom za ugostiteljske svrhe,
turiste. Za oskrbo gostinske mreže je bilo leta 1950 usta- na nacionalnoj su razini bili uvedeni tzv. kontingenti hra-
novljeno podjetje Turist Service v Portorožu.127 Gostinska ne za turiste. U svrhu opskrbe ugostiteljske mreže, 1950.
mreža je bila v splošnem dobro oskrbovana z živili, s pe- godine osnovana je tvrtka Turist Service u Portorožu127.
riodičnim pomanjkanjem mesa, mlečnih izdelkov in piva. Ugostiteljska je mreža općenito bila dobro opskrbljena
Pomanjkljiva pa je bila preskrba z neprehrambnimi artikli namirnicama, s povremenim nestašicama mesa, mliječnih
in drobnim inventarjem.128 Uvedena je bila tudi politika proizvoda i piva. Nedostatna je bila opskrba neprehrambe-
maksimiranih penzionskih cen (v sklopu nastanitvenih nim artiklima i sitnim inventarom128. Uvedena je i politika
obratov). Cene jedi in pijač na prostem trgu (v prehramb- maksimaliziranja pansionskih cijena (u sklopu smještaj-
nih obratih), pa so se konkurenčno določale glede na tiste nih objekata). Cijene jela i pića na slobodnom tržištu (u
v coni A in Jugoslaviji.129 Za poslovanje gostinskih obratov prehrambenim objektima) konkurentno su se određivale
so bile predpisane enotne tiskovine in enotna poslovna s obzirom na one u zoni A i Jugoslaviji129. Za poslovanje
tehnika, pregledovala pa jih je izobraževalna in strokovna ugostiteljskih objekata bile su propisane jedinstvene ti-
služba.130 Kadrovsko problematiko so reševali z gostinski- skanice i jedinstvena poslovna tehnika, a pregledavala ih
mi tečaji (z organizacijo dvomesečnega strokovnega tečaja je obrazovana stručna služba130. Kadrovska problematika
v Portorožu in stalnimi tečaji v hotelu Galeb v Kopru), s rješavala se ugostiteljskim tečajevima (organiziranjem
pomočjo Centralnega komiteja za turizem pa so kandidate dvomjesečnoga stručnog tečaja u Portorožu i stalnim
pošiljali tudi na šolanje v srednjo gostinsko šolo v Ljublja- tečajevima u hotelu Galeb u Kopru), a putem Centralnog
no.131 komiteta za turizam kandidati su se slali i na školovanje u
srednju ugostiteljsku školu u Ljubljanu131.
221
politika je zaradi specifičnosti pravnega položaja cone B više pratila jugoslavenske smjernice i usmjerenja planskog
vse bolj sledila jugoslovanskim smernicam in usmeritvam gospodarstva, koje se temeljilo na mjerljivim ciljevima.
načrtnega gospodarstva, ki je temeljilo na merljivosti za- Zato za razdoblje nakon 1949. godine (odnosno 1950.)
stavljenih ciljev. Tudi zato po letu 1949 (oz. 1950) lažje pri- možemo lakše doći do statističkih podataka, s obzirom na
demo do statističnih podatkov, saj je leta 1949 Komite za to da je 1949. godine Komitet za ugostiteljstvo i turizam
gostinstvo in turizem pri vladi Ljudske republike Slovenije vlade Narodne Republike Slovenije (NRS) od svih uprava
(LRS) od vseh Uprav za turizem in gostinstvo pri OLO-jih za turizam i ugostiteljstvo od svih ONO-ova zahtijevao
zahteval poročila o turističnem stanju. Ta so se, z vidika izvještaje o turističkom stanju. Sa stajališta prehrambenih
prehrambnih obratov, nanašala na: poročila o spremembah objekata, odnosili su se na: izvještaje o promjenama mreže
mreže gostišč, poročila o prometu restavracij in gostiln, pansiona, izvještaje o prometu restorana i gostionica, ka-
kavarn, slaščičarn, bifejev in zajtrkovalnic ter poročila o vana, slastičarni, bifea i zdravljaka za doručak te izvještaje
stroških in odobrenih popustih. Ti so se nanašali predvsem o troškovima i odobrenim popustima. Odnosili su se prije
na člane sindikatov, saj je ta oblika turizma dobila velike svega na članove sindikata, jer je taj oblik turizma dobio
razsežnosti po letu 1950.125 Pomembno je poudariti, da so velike razmjere nakon 1950. godine125. Važno je naglasiti
bili leta 1949 vsi gostinski obrati IOLO popisani (cona B je da su 1949. godine popisani svi ugostiteljski objekti IO-
bila geografsko razdeljena na turistične rajone) ter s strani NO-a (zona B bila je geografski podijeljena na turističke
posebne komisije na novo klasificirani in kategorizirani. rajone) te ih je posebna komisija ponovno klasificirala i
Prehrambni gostinski obrati so se delili na: restavracije kategorizirala. Prehrambeni ugostiteljski objekti dijelili
(večinoma hotelske), gostilne, kavarne, bare in bifeje. su se na: restorane (većinom hotelske), gostionice, kavane,
Gostilne so bile razvrščene v kategoriji C in D, kavarne v barove i bifee. Gostionice su bile klasificirane u kategorije
kategoriji B in C, bari in bifeji pa v kategorije B, C in D.126 C i D, kavane u kategorije B i C, a barovi i bifei u katego-
rije B, C i D126.
Zaradi lažje oskrbe s hrano za gostinske namene, so bili
na nacionalnem nivoju uvedeni t. i. kontingenti hrane za Radi lakšeg snabdijevanja hranom za ugostiteljske svrhe,
turiste. Za oskrbo gostinske mreže je bilo leta 1950 usta- na nacionalnoj su razini bili uvedeni tzv. kontingenti hra-
novljeno podjetje Turist Service v Portorožu.127 Gostinska ne za turiste. U svrhu opskrbe ugostiteljske mreže, 1950.
mreža je bila v splošnem dobro oskrbovana z živili, s pe- godine osnovana je tvrtka Turist Service u Portorožu127.
riodičnim pomanjkanjem mesa, mlečnih izdelkov in piva. Ugostiteljska je mreža općenito bila dobro opskrbljena
Pomanjkljiva pa je bila preskrba z neprehrambnimi artikli namirnicama, s povremenim nestašicama mesa, mliječnih
in drobnim inventarjem.128 Uvedena je bila tudi politika proizvoda i piva. Nedostatna je bila opskrba neprehrambe-
maksimiranih penzionskih cen (v sklopu nastanitvenih nim artiklima i sitnim inventarom128. Uvedena je i politika
obratov). Cene jedi in pijač na prostem trgu (v prehramb- maksimaliziranja pansionskih cijena (u sklopu smještaj-
nih obratih), pa so se konkurenčno določale glede na tiste nih objekata). Cijene jela i pića na slobodnom tržištu (u
v coni A in Jugoslaviji.129 Za poslovanje gostinskih obratov prehrambenim objektima) konkurentno su se određivale
so bile predpisane enotne tiskovine in enotna poslovna s obzirom na one u zoni A i Jugoslaviji129. Za poslovanje
tehnika, pregledovala pa jih je izobraževalna in strokovna ugostiteljskih objekata bile su propisane jedinstvene ti-
služba.130 Kadrovsko problematiko so reševali z gostinski- skanice i jedinstvena poslovna tehnika, a pregledavala ih
mi tečaji (z organizacijo dvomesečnega strokovnega tečaja je obrazovana stručna služba130. Kadrovska problematika
v Portorožu in stalnimi tečaji v hotelu Galeb v Kopru), s rješavala se ugostiteljskim tečajevima (organiziranjem
pomočjo Centralnega komiteja za turizem pa so kandidate dvomjesečnoga stručnog tečaja u Portorožu i stalnim
pošiljali tudi na šolanje v srednjo gostinsko šolo v Ljublja- tečajevima u hotelu Galeb u Kopru), a putem Centralnog
no.131 komiteta za turizam kandidati su se slali i na školovanje u
srednju ugostiteljsku školu u Ljubljanu131.
221