Page 238 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 238
mbe
1 Turistično prehrambno gostinstvo predstavlja predpogoj za turizem, medtem ko neturistično izvira iz porabe lokalnih prebival-
cev.
2 Kulinarika označuje znanje pripravljanja in ponujanja jedi, tudi kuharske veščine. Izraz je ožji od besede gastronomija, ki
vključuje tako hrano in pijačo. Izraz gastronomija v prispevku označuje kulturo prehranskih načinov in navad v različnih obdobjih
zgodovinskega razvoja.
3 Pred odkritjem Amerike (pred letom 1492).
4 Po odkritju Amerike.
5 Tradicionalna istrska živila so upodobljena tudi na znamenitih freskah v cerkvici sv. Trojice v Hrastovljah iz leta 1490.
6 Alberto Pucer, Ko zadiši po Istrski kuhinji: Istrska kuhinja od A - Ž (Kmečki glas, 2011).
7 Tradicionalni istrska pinca.
8 Osmice so se ohranile tudi na vseh vinorodnih področjih Primorske. Pravica do osmice izhaja iz časov cesarja Karla V. Habs-
burškega (16. stoletje).
9 Zanimivo je, da do polovice 20. st. silvestrovanja v Istri niso praznovali. Šele kasneje se pričakovanje novega leta, tudi v vaških
gostilnah ob jedači in pijači, uveljavi kot del ljudske folklore.
10 Pucer, Ko zadiši po Istrski kuhinji.
11 Pucer, A., Portorož-100 let organiziranega turizma v Portorožu. Katalog k razstavi Pokrajinskega arhiva Koper 1985. (Koper:
Pokrajinski arhiv, 2010).
12 „SI PAK PI 9 Statuti Pirana 1307“.
13 Pucer (2011) navaja, da je najverjetneje šlo za igro podobno šahu.
14 Marjan Rožac in Alberto Pucer, Piranske notarske pergamentne listine: Predbeneško obdobje 1173-1283. Del 1 (Koper:Pokrajinski
arhiv, 2010).
15 Povzetek vsebine listine iz leta 1173: Oglejski patriarh Voldoricus podari samostanu v Beligni, opatu Richerusu in njegovim
naslednikom - posestvo pri Piranu v Istri. Patriarh si tudi zagotovi zase in svoje naslednike spodoben sprejem in oskrbo v hospiciju
(prenočišče in prehrano), če bi se kdaj primerilo, da bi prišel v te kraje.
16 Pucer, A., Portorož-100 let organiziranega turizma v Portorožu. Katalog k razstavi Pokrajinskega arhiva Koper 1985.
17 Pucer, Ko zadiši po Istrski kuhinji.
18 Vanda Bezek, Analitični inventar fonda občine Izola. 2. Obdobje od 1849-1900. (Koper: Pokrajinski arhiv Koper, 1979).
19 OLO Piran, „Kratek oris razvoja turistične dejavnosti v občini Piran“ (Občinski ljudski odbor Piran, 1958), Osebni fond Tomija
Brezovca.
20 Alja Brglez, Mateja Gale, Polona Pagon, in Jurij Auer. Portorož. Zgodovina turizma in Hotela Palace. (Ljubljana: Inštitut za
civilizacijo in kulturo, 2005).
21 Ivan Blažević, Povijest Turizma Istre i Kvarnera (Opatija: IRO Otokar Keršovani, 1987).
22 Hrvaška in Slovenija sta imeli leta 1880 imeli v prehrambnih gostinskih obratih (Krčmah, gostilnah, kavarnah) zaposlenih 3.923
delavcev (2.616 moških in 1.307 žensk).
23 Za prevladujočo gospodarsko dejavnost je veljal ribolov.
24 V Kopru so bili trije, v Piranu pa štirje.
25 Blažević, Povijest Turizma Istre i Kvarnera.
26 Popis (seznam) prehrambnih gostinskih obratov nismo zasledili.
27 „SI PAK KP 7, t.e. 39, a.e. 2198. Seznam obrtnikov v Kopru, Koper, 1854.“
28 „AST, ATTI GENERALI VOL. III, t.e. 2254, a.e. 1083, Sprememba statuta za gostilničarje in točaje, Trst, 9.10.1906, 9. oktober
1906“.
238
1 Turistično prehrambno gostinstvo predstavlja predpogoj za turizem, medtem ko neturistično izvira iz porabe lokalnih prebival-
cev.
2 Kulinarika označuje znanje pripravljanja in ponujanja jedi, tudi kuharske veščine. Izraz je ožji od besede gastronomija, ki
vključuje tako hrano in pijačo. Izraz gastronomija v prispevku označuje kulturo prehranskih načinov in navad v različnih obdobjih
zgodovinskega razvoja.
3 Pred odkritjem Amerike (pred letom 1492).
4 Po odkritju Amerike.
5 Tradicionalna istrska živila so upodobljena tudi na znamenitih freskah v cerkvici sv. Trojice v Hrastovljah iz leta 1490.
6 Alberto Pucer, Ko zadiši po Istrski kuhinji: Istrska kuhinja od A - Ž (Kmečki glas, 2011).
7 Tradicionalni istrska pinca.
8 Osmice so se ohranile tudi na vseh vinorodnih področjih Primorske. Pravica do osmice izhaja iz časov cesarja Karla V. Habs-
burškega (16. stoletje).
9 Zanimivo je, da do polovice 20. st. silvestrovanja v Istri niso praznovali. Šele kasneje se pričakovanje novega leta, tudi v vaških
gostilnah ob jedači in pijači, uveljavi kot del ljudske folklore.
10 Pucer, Ko zadiši po Istrski kuhinji.
11 Pucer, A., Portorož-100 let organiziranega turizma v Portorožu. Katalog k razstavi Pokrajinskega arhiva Koper 1985. (Koper:
Pokrajinski arhiv, 2010).
12 „SI PAK PI 9 Statuti Pirana 1307“.
13 Pucer (2011) navaja, da je najverjetneje šlo za igro podobno šahu.
14 Marjan Rožac in Alberto Pucer, Piranske notarske pergamentne listine: Predbeneško obdobje 1173-1283. Del 1 (Koper:Pokrajinski
arhiv, 2010).
15 Povzetek vsebine listine iz leta 1173: Oglejski patriarh Voldoricus podari samostanu v Beligni, opatu Richerusu in njegovim
naslednikom - posestvo pri Piranu v Istri. Patriarh si tudi zagotovi zase in svoje naslednike spodoben sprejem in oskrbo v hospiciju
(prenočišče in prehrano), če bi se kdaj primerilo, da bi prišel v te kraje.
16 Pucer, A., Portorož-100 let organiziranega turizma v Portorožu. Katalog k razstavi Pokrajinskega arhiva Koper 1985.
17 Pucer, Ko zadiši po Istrski kuhinji.
18 Vanda Bezek, Analitični inventar fonda občine Izola. 2. Obdobje od 1849-1900. (Koper: Pokrajinski arhiv Koper, 1979).
19 OLO Piran, „Kratek oris razvoja turistične dejavnosti v občini Piran“ (Občinski ljudski odbor Piran, 1958), Osebni fond Tomija
Brezovca.
20 Alja Brglez, Mateja Gale, Polona Pagon, in Jurij Auer. Portorož. Zgodovina turizma in Hotela Palace. (Ljubljana: Inštitut za
civilizacijo in kulturo, 2005).
21 Ivan Blažević, Povijest Turizma Istre i Kvarnera (Opatija: IRO Otokar Keršovani, 1987).
22 Hrvaška in Slovenija sta imeli leta 1880 imeli v prehrambnih gostinskih obratih (Krčmah, gostilnah, kavarnah) zaposlenih 3.923
delavcev (2.616 moških in 1.307 žensk).
23 Za prevladujočo gospodarsko dejavnost je veljal ribolov.
24 V Kopru so bili trije, v Piranu pa štirje.
25 Blažević, Povijest Turizma Istre i Kvarnera.
26 Popis (seznam) prehrambnih gostinskih obratov nismo zasledili.
27 „SI PAK KP 7, t.e. 39, a.e. 2198. Seznam obrtnikov v Kopru, Koper, 1854.“
28 „AST, ATTI GENERALI VOL. III, t.e. 2254, a.e. 1083, Sprememba statuta za gostilničarje in točaje, Trst, 9.10.1906, 9. oktober
1906“.
238