Page 243 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 243
aviti pod vodstvom kvalificirane osebe (SI PAK KP 24, IOLO Koper, t.e. 840, a.e. 365. Dovoljenje za gostinske storitve, Divača,
3. februar1958.)
151 S ciljem vzpostavitve »nacionalne hladilne mreže« je bilo za področje celotne SFRJ v Beogradu ustanovljeno posebno zdru-
ženje (Udruženje tehnike hlađenja).
152 „SI PAK KP 24, IOLO Koper, t.e. 840, a.e. 362, Obvezno hlajenje pijač, Koper, 9. julij 1958.“
153 „SI PAK KP 24, IOLO Koper, t.e. 840, a.e. 362, Poročilo o izvajanju predpisov s katerimi se uvaja in določa evidenca in
kontrola cen za določene proizvode, kateri so posebnega pomena za tržišče. Koper, 1958.“ „SI PAK KP 178, t.e. 12, a.e. 56, Poročilo
o pregledu gostišč na območju okraja Koper. Koper, 14. marec 1955.“
154 Podatki so dostopni po letu 1954 oz. 1955, po podpisu Londonskega sporazuma.
155 OLO Piran, „Kratek oris razvoja turistične dejavnosti v občini Piran“, 22.
156 V obdobju 1955 – 1960 je bilo organiziranih 16 tečajev s skupno udeležbo 424 oseb. Na zbornici so vodili evidenco mojstrskih
izpitov, vajeniški register, učne pogodbe, dnevnike tečajev za polkvalificirano osebje (SI PAK 178, t.e. 98, a.e. 304, Poročilo o
stanju in strokovni vzgoji gostinskega kadra, b.d.).
157 Leta 1960 je gostinska zbornica v Kopru ustanovila Gostinski šolski center Koper, ki pa se je leta 1961 zaradi neustreznih
prostorskih kapacitet in finančnih težav preselil v Piran, kjer je šola delovala do konca maja 1962.
158 Leta 1961 so uvedli postrežnino z namenom izboljšanja kakovosti strežbe, vendar le-ta ni dosegla svojega namena (SI PAK
178, 98, 304).
159 „SI PAK KP 178, t.e. 15, a.e. 72, Kadri, plani, stanje in vzgoja kadrov v gostinstvu. Poročilo trgovinsko-gostinske zbornice
okraja Koper za obdobje 1957-1962, Koper, b.d.“
160 Na zbornici sta bila zaposlena referent za vzgojo kadrov in referent za razvoj gostinstva in organizacijo gostinske mreže.
161 „SI PAK KP 178, t.e. 99, a.e. 305, Učni program odseka za turizem in gostinstvo ESŠ, Ankaran, 20. oktober 1962.“
162 Poslopje Srednje gostinske in turistične šole (SGTŠ) je bilo končano leta 1963.
163 „SI PAK KP 178, t.e. 16, a.e. 76, Desetletni plan razvoja turizma in gostinstva za območje okraja Koper. Koper, 1955.“
164 „SI PAK KP 178, t.e. 12, a.e. 50, Gostinstvo in turizem v koprščini, Koper, 23.september 1955.“
165 Občutno je bilo pomanjkanje hladilnikov in sodobnejše gostinske opreme, ponudba hrane je bila zelo omejena.
166 Rehar, Radivoj. „Nastanek in razvoj turizma ob slovenski obali“. V Slovenski pomorski zbornik, ur. l France Leben, Srečko
Vilhar, Radivoj Rehar in Emanuel Slavec, 171–78. (Koper: Klub pomorščakov v Kopru, 1962),
178.
167 V strukturi gospodarstva občine Piran l. 1962 sta gostinstvo in turizem, po ustvarjenem prihodku, zasedala 2. mesto, za
pomorskim prometom (Splošna plovba) (SI PAK KP 24, t.e. 404, a.e. 673).
168 Zaradi razlik v metodologiji se v nekaterih evidencah pojavlja štetje PGO, v drugih pa sedišč.
169 „SI PAK KP 422, t.e. 19, ae. 69, Statistične informacije Zavoda za statistiko okraja Koper 1964.“
170 Predlogi gospodarske zbornice okraja Koper, za povečanje števila zasebnih obratov so se nanašali na: stimulativno davčno
politiko, možnosti ugodnejše nabave opreme, dovoljenje za zaposlitev tuje delovne sile, poenostavljeno knjigovodstvo, boljši dostop
do surovin (SI PAK 178, t.e. 98, a.e. 304, Analiza zasebnega gostinstva Koper, 1963).
171 „SI PAK KP 422, t.e. 9, ae. 23, Nastanitvene in sedežne zmogljivosti v letu 1968 v občinah Koper, Izola in Piran, b.d.“
172 „SI PAK KP 422, t.e. 11, a.e. 56, Družbeni obrati in zasebni gostinci po občinah, 14. december 1967, Piran.“
173 Statistika vse PGO imenuje gostišča in jih deli na posamezne vrste. Med različne vrste gostišč so uvrščena tudi gostišča v
nastanitvenih obratih.
174 Koper, Izola, Piran, Portorož, Izola, Ankaran, Fiesa, Strunjan, Valdoltra.
175 Leta 1965 po propadu OLO Koper je spremenjena metodologija vodenja št. PGO.
176 Več o tem v poglavju Vstop v EU.
243
3. februar1958.)
151 S ciljem vzpostavitve »nacionalne hladilne mreže« je bilo za področje celotne SFRJ v Beogradu ustanovljeno posebno zdru-
ženje (Udruženje tehnike hlađenja).
152 „SI PAK KP 24, IOLO Koper, t.e. 840, a.e. 362, Obvezno hlajenje pijač, Koper, 9. julij 1958.“
153 „SI PAK KP 24, IOLO Koper, t.e. 840, a.e. 362, Poročilo o izvajanju predpisov s katerimi se uvaja in določa evidenca in
kontrola cen za določene proizvode, kateri so posebnega pomena za tržišče. Koper, 1958.“ „SI PAK KP 178, t.e. 12, a.e. 56, Poročilo
o pregledu gostišč na območju okraja Koper. Koper, 14. marec 1955.“
154 Podatki so dostopni po letu 1954 oz. 1955, po podpisu Londonskega sporazuma.
155 OLO Piran, „Kratek oris razvoja turistične dejavnosti v občini Piran“, 22.
156 V obdobju 1955 – 1960 je bilo organiziranih 16 tečajev s skupno udeležbo 424 oseb. Na zbornici so vodili evidenco mojstrskih
izpitov, vajeniški register, učne pogodbe, dnevnike tečajev za polkvalificirano osebje (SI PAK 178, t.e. 98, a.e. 304, Poročilo o
stanju in strokovni vzgoji gostinskega kadra, b.d.).
157 Leta 1960 je gostinska zbornica v Kopru ustanovila Gostinski šolski center Koper, ki pa se je leta 1961 zaradi neustreznih
prostorskih kapacitet in finančnih težav preselil v Piran, kjer je šola delovala do konca maja 1962.
158 Leta 1961 so uvedli postrežnino z namenom izboljšanja kakovosti strežbe, vendar le-ta ni dosegla svojega namena (SI PAK
178, 98, 304).
159 „SI PAK KP 178, t.e. 15, a.e. 72, Kadri, plani, stanje in vzgoja kadrov v gostinstvu. Poročilo trgovinsko-gostinske zbornice
okraja Koper za obdobje 1957-1962, Koper, b.d.“
160 Na zbornici sta bila zaposlena referent za vzgojo kadrov in referent za razvoj gostinstva in organizacijo gostinske mreže.
161 „SI PAK KP 178, t.e. 99, a.e. 305, Učni program odseka za turizem in gostinstvo ESŠ, Ankaran, 20. oktober 1962.“
162 Poslopje Srednje gostinske in turistične šole (SGTŠ) je bilo končano leta 1963.
163 „SI PAK KP 178, t.e. 16, a.e. 76, Desetletni plan razvoja turizma in gostinstva za območje okraja Koper. Koper, 1955.“
164 „SI PAK KP 178, t.e. 12, a.e. 50, Gostinstvo in turizem v koprščini, Koper, 23.september 1955.“
165 Občutno je bilo pomanjkanje hladilnikov in sodobnejše gostinske opreme, ponudba hrane je bila zelo omejena.
166 Rehar, Radivoj. „Nastanek in razvoj turizma ob slovenski obali“. V Slovenski pomorski zbornik, ur. l France Leben, Srečko
Vilhar, Radivoj Rehar in Emanuel Slavec, 171–78. (Koper: Klub pomorščakov v Kopru, 1962),
178.
167 V strukturi gospodarstva občine Piran l. 1962 sta gostinstvo in turizem, po ustvarjenem prihodku, zasedala 2. mesto, za
pomorskim prometom (Splošna plovba) (SI PAK KP 24, t.e. 404, a.e. 673).
168 Zaradi razlik v metodologiji se v nekaterih evidencah pojavlja štetje PGO, v drugih pa sedišč.
169 „SI PAK KP 422, t.e. 19, ae. 69, Statistične informacije Zavoda za statistiko okraja Koper 1964.“
170 Predlogi gospodarske zbornice okraja Koper, za povečanje števila zasebnih obratov so se nanašali na: stimulativno davčno
politiko, možnosti ugodnejše nabave opreme, dovoljenje za zaposlitev tuje delovne sile, poenostavljeno knjigovodstvo, boljši dostop
do surovin (SI PAK 178, t.e. 98, a.e. 304, Analiza zasebnega gostinstva Koper, 1963).
171 „SI PAK KP 422, t.e. 9, ae. 23, Nastanitvene in sedežne zmogljivosti v letu 1968 v občinah Koper, Izola in Piran, b.d.“
172 „SI PAK KP 422, t.e. 11, a.e. 56, Družbeni obrati in zasebni gostinci po občinah, 14. december 1967, Piran.“
173 Statistika vse PGO imenuje gostišča in jih deli na posamezne vrste. Med različne vrste gostišč so uvrščena tudi gostišča v
nastanitvenih obratih.
174 Koper, Izola, Piran, Portorož, Izola, Ankaran, Fiesa, Strunjan, Valdoltra.
175 Leta 1965 po propadu OLO Koper je spremenjena metodologija vodenja št. PGO.
176 Več o tem v poglavju Vstop v EU.
243
