Page 301 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 301
Vodniki v povojnem obdobju do Londonskega me- 4. Vodiči u poslijeratnom razdoblju do Londonskog
moranduma (1945–1954) memoranduma (1945. – 1954.)
Zaradi prizadevanj za izgradnjo uničene dežele in ne- Zbog nastojanja izgradnje uništene države i nesigurne
gotove politične situacije na takratni slovenski obali, ki političke situacije na tadašnjoj slovenskoj obali, koja je
je bila dodeljena Coni B Svobodnega tržaškega ozemlja bila dodijeljena Zoni B Slobodnog tršćanskog teritorija
pod upravo jugoslovanskih sil, je bil turizem v desetletju pod upravom jugoslavenskih sila, turizam je u desetljeću
po drugi svetovni vojni potisnjen v ozadje. Turistična nakon Drugoga svjetskog rata potisnut u drugi plan. Tu-
središča so bila izropana in v slabem stanju. Večina hotel- ristički centri bili su opljačkani i u lošem stanju. Većina
skih kapacitet v Portorožu je bila uporabljena za potrebe hotelskih kapaciteta u Portorožu upotrebljavala se za
vojske, za bolnice, okrevališča in stanovanja.43 Stagnacija potrebe vojske, za bolnice, oporavilišta i stanove43. Sta-
turizma v povojnih letih se kaže tudi v manjšem obse- gnacija turizma u poslijeratnim godinama odražavala se
gu tiskanih vodnikov. Kljub temu zasledimo vodnike, i u manjem obimu tiskanih vodiča. Unatoč tome možemo
namenjene gostom, ki potujejo z osebnimi avtomobili, pronaći vodiče namijenjene gostima koji putuju osobnim
v katerih so slikovito opisane trase poti z navedenimi automobilima, u kojima su slikovito opisani prometni
kilometri, nadmorsko višino posameznih krajev in splo- smjerovi s navedenim kilometrima, nadmorskom visinom
šnimi informacijami (npr. stanje cest, seznami bencinskih pojedinih mjesta i općim informacijama (npr. stanje cesta,
črpalk, gostišč s prenočišči). popisi benzinskih postaja i ugostiteljskih objekata s pre-
noćištima).
Eden od prvih tovrstnih vodnikov, ki je namenjen do-
mačim turistom, je Avtomobilsko-turistični priročnik Jedan je od prvih takvih vodiča koji je namijenjen do-
Slovenije in jugoslovanske cone STO iz leta 1953,44 kjer maćim turistima „Automobilsko-turistički priručnik
je opisana avtomobilska pot po takratni coni Svobodnega Slovenije i jugoslavenske zone STO“ iz 1953. godine 44,
tržaškega ozemlja od Buj mimo Portoroža, Izole in Kopra u kojem je opisan smjer automobilom po tadašnjoj zoni
do jugoslovanske meje. Gre za slogovno preprost opis poti Slobodnog tršćanskog teritorija od Buja preko Portoroža,
skozi oči avtomobilskega gosta: Izole i Kopra do jugoslavenske granice. Riječ je o stilski
jednostavnom opisu puta očima gosta koji putuje automo-
»Od Buj nadaljujemo po glavni cesti do poslednjih bilom:
vzpetosti, ki nam zapirajo pogled na Piranski zaliv.
Ko se vzpnemo na nje, zagledamo pred seboj Se- „Od Buja nastavljamo po glavnoj cesti do zadnjih
čoveljske solarne in po 10 km vožnje po krasnem uspona, koji nam zatvaraju pogled na Piranski
sredozemskem rastlinskem pasu dospemo v znano zaljev. Kada se popnemo na njih, pred sobom ugle-
morsko kopališče Portorož. Ta leži v zaščiteni legi damo Sečoveljske solane i nakon 10 km vožnje po
ob Piranskem zalivu sredi parkov in vrtov. Posebno krasnom sredozemnom vegetacijskom pojasu dospi-
dobro uspevajo vrtnice, po katerih je dobil kraj tu- jemo u poznato morsko kupalište Portorož. Nalazi
di ime. Cestna železnica veže Portorož s Piranom, se na zaštićenom položaju uz Piranski zaljev usred
prijaznim obmorskim mestecem na koncu malega parkova i vrtova. Posebno dobro uspijevaju ruže, po
polotoka. Ob pristanišču stoji gledališče, na Tartini- kojima je mjesto dobilo ime. Cestovna željeznica
jevem trgu pa spomenik velikega mojstrskega gosla- povezuje Portorož s Piranom, ugodnim primorskim
ča in skladatelja Josipa Tartinija, ki je bil tu doma mjestašcem na kraju malog poluotoka. Uz luku stoji
(umrl 1770). S stolpa stolne cerkve iz 17. stoletja je kazalište, a na Tartinijevu trgu spomenik velikog
obsežen razgled na morje in okolico. V stari cerkvi majstora violine i skladatelja Josipa Tartinija, kome
sv. Frančiška so lepe slike. Iz Pirana vodi cesta blizu je ovdje bio dom (preminuo 1770.). S tornja katedrale
301
moranduma (1945–1954) memoranduma (1945. – 1954.)
Zaradi prizadevanj za izgradnjo uničene dežele in ne- Zbog nastojanja izgradnje uništene države i nesigurne
gotove politične situacije na takratni slovenski obali, ki političke situacije na tadašnjoj slovenskoj obali, koja je
je bila dodeljena Coni B Svobodnega tržaškega ozemlja bila dodijeljena Zoni B Slobodnog tršćanskog teritorija
pod upravo jugoslovanskih sil, je bil turizem v desetletju pod upravom jugoslavenskih sila, turizam je u desetljeću
po drugi svetovni vojni potisnjen v ozadje. Turistična nakon Drugoga svjetskog rata potisnut u drugi plan. Tu-
središča so bila izropana in v slabem stanju. Večina hotel- ristički centri bili su opljačkani i u lošem stanju. Većina
skih kapacitet v Portorožu je bila uporabljena za potrebe hotelskih kapaciteta u Portorožu upotrebljavala se za
vojske, za bolnice, okrevališča in stanovanja.43 Stagnacija potrebe vojske, za bolnice, oporavilišta i stanove43. Sta-
turizma v povojnih letih se kaže tudi v manjšem obse- gnacija turizma u poslijeratnim godinama odražavala se
gu tiskanih vodnikov. Kljub temu zasledimo vodnike, i u manjem obimu tiskanih vodiča. Unatoč tome možemo
namenjene gostom, ki potujejo z osebnimi avtomobili, pronaći vodiče namijenjene gostima koji putuju osobnim
v katerih so slikovito opisane trase poti z navedenimi automobilima, u kojima su slikovito opisani prometni
kilometri, nadmorsko višino posameznih krajev in splo- smjerovi s navedenim kilometrima, nadmorskom visinom
šnimi informacijami (npr. stanje cest, seznami bencinskih pojedinih mjesta i općim informacijama (npr. stanje cesta,
črpalk, gostišč s prenočišči). popisi benzinskih postaja i ugostiteljskih objekata s pre-
noćištima).
Eden od prvih tovrstnih vodnikov, ki je namenjen do-
mačim turistom, je Avtomobilsko-turistični priročnik Jedan je od prvih takvih vodiča koji je namijenjen do-
Slovenije in jugoslovanske cone STO iz leta 1953,44 kjer maćim turistima „Automobilsko-turistički priručnik
je opisana avtomobilska pot po takratni coni Svobodnega Slovenije i jugoslavenske zone STO“ iz 1953. godine 44,
tržaškega ozemlja od Buj mimo Portoroža, Izole in Kopra u kojem je opisan smjer automobilom po tadašnjoj zoni
do jugoslovanske meje. Gre za slogovno preprost opis poti Slobodnog tršćanskog teritorija od Buja preko Portoroža,
skozi oči avtomobilskega gosta: Izole i Kopra do jugoslavenske granice. Riječ je o stilski
jednostavnom opisu puta očima gosta koji putuje automo-
»Od Buj nadaljujemo po glavni cesti do poslednjih bilom:
vzpetosti, ki nam zapirajo pogled na Piranski zaliv.
Ko se vzpnemo na nje, zagledamo pred seboj Se- „Od Buja nastavljamo po glavnoj cesti do zadnjih
čoveljske solarne in po 10 km vožnje po krasnem uspona, koji nam zatvaraju pogled na Piranski
sredozemskem rastlinskem pasu dospemo v znano zaljev. Kada se popnemo na njih, pred sobom ugle-
morsko kopališče Portorož. Ta leži v zaščiteni legi damo Sečoveljske solane i nakon 10 km vožnje po
ob Piranskem zalivu sredi parkov in vrtov. Posebno krasnom sredozemnom vegetacijskom pojasu dospi-
dobro uspevajo vrtnice, po katerih je dobil kraj tu- jemo u poznato morsko kupalište Portorož. Nalazi
di ime. Cestna železnica veže Portorož s Piranom, se na zaštićenom položaju uz Piranski zaljev usred
prijaznim obmorskim mestecem na koncu malega parkova i vrtova. Posebno dobro uspijevaju ruže, po
polotoka. Ob pristanišču stoji gledališče, na Tartini- kojima je mjesto dobilo ime. Cestovna željeznica
jevem trgu pa spomenik velikega mojstrskega gosla- povezuje Portorož s Piranom, ugodnim primorskim
ča in skladatelja Josipa Tartinija, ki je bil tu doma mjestašcem na kraju malog poluotoka. Uz luku stoji
(umrl 1770). S stolpa stolne cerkve iz 17. stoletja je kazalište, a na Tartinijevu trgu spomenik velikog
obsežen razgled na morje in okolico. V stari cerkvi majstora violine i skladatelja Josipa Tartinija, kome
sv. Frančiška so lepe slike. Iz Pirana vodi cesta blizu je ovdje bio dom (preminuo 1770.). S tornja katedrale
301
