Page 339 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 339
Promocija turizma v Istri med obema vojnama 3. Promocija turizma u Istri između dva svjetska rata

Konec prve svetovne vojne leta 1918 je hkrati pomenil Kraj Prvog svjetskog rata 1918. godine označio je ujedno
tudi konec Avstro-Ogrske monarhije. V Istri je nastopilo i kraj Austro-Ugarske monarhije. Nastupilo je jedno novo
novo obdobje, ko je z Rapallsko pogodbo leta 1920 prišla doba u Istri, koja je Rapallskim ugovorom 1920. godine
pod vladavino Italije. Zaradi izgube trga – mesta ob obali došla pod vladavinu Italije. Gubitak starih tržišta, budući
so namreč izgubila status avstrijske riviere – je nastala da je priobalje izgubilo status Austrijske rivijere, namet-
potreba po repozicioniranju trga. Obdobje med obema nulo je potrebu za tržišnim repozicioniranjem. Razdoblje
vojnama se na splošno smatra kot obdobje stagnacije v ra- između dva svjetska rata općenito se smatra fazom sta-
zvoju turizma na tem območju. K temu je pripomogla tudi gnacije u razvoju turizma na promatranom području. Do-
svetovna gospodarska kriza med leti 1929 in 1933. Mon- prinijela je tome i svjetska ekonomska kriza od 1929. do
dena zdravilišča postanejo destinacije »sonca in morja«. 1933. godine. Mondena lječilišta postaju destinacije „sun-
Poleg zdravstvenega se razvija tudi kopališki turizem.29 ca i mora“. Osim zdravstvenog, razvija se i kupališni turi-
Gradijo se novi namestitveni objekti, manjši penzioni in zam.29 Grade se novi smještajni kapaciteti; manji pansioni
vile za najem, vendar resnejših vlaganj v tem času ni. Pri- i vile za iznajmljivanje, no, nije bilo ozbiljnijih investicija.
de do sprememb v strukturi namestitvenih objektov, kar Dolazi do promjene u strukturi smještajnih kapaciteta,
je posledica spremenjenega turističnega povpraševanja. što je uzrokovano promjenama turističke potražnje. Ona
Začel se je razvoj bolj množične oblika turizma, za katero poprima masovniji oblik s nešto nižom kupovnom moći,
je bila značilna nižja kupna moč, kar je nerakovalo temu što se normalno odrazilo i na stvaranje adekvatne i nešto
primerno cenejšo ponudbo.30 Dobre prometne povezave so jeftinije ponude.30 Dobra prometna povezanost omoguću-
omogočale prihod enodnevnih izletnikov. Brioni po prvi je dolazak jednodnevnih izletnika. Brijuni nakon Prvog
svetovni vojni ostanejo v lasti Paulovega starejšega sina svjetskog rata ostaju u vlasništvu Paulova starijeg sina
Karla, toda leta 1920 postanejo del Italije. »Kupelwieser Karla, ali 1920. godine dolaze pod talijansku vlast. „Ku-
odpira pisarno v Londonu in uvaja športe, kot so kriket, pelwieser otvara ured u Londonu i uvodi sportove kao što
squash, tenis, backgammon, igrišče za golf, ustanovi pa su kriket, squash, tenis, backgammon, igralište za golf te
tudi polo klub«.31 Profil gostov se je spremenil, zdaj Brio- osniva polo klub“.31 Promijenio se profil gostiju te Brijuni
ni postanejo destinacija, namenjena športu in zabavi. postaju destinacija namijenjena sportu i zabavi.

V obdobju med obema vojnama se turistična središča še U međuratnom razdoblju turistička se odredišta promovi-
naprej promovirajo v turističnih vodnikih, na plakatih in raju i dalje posredstvom turističkih vodiča, plakata i časo-
v časopisih. V tretjem in četrtem desetletju 20. stoletja je pisa. U trećem i četvrtom desetljeću 20. stoljeća objavljuje
izšla vrsta turističnih vodnikov, primarno v italijanskem, se niz turističkih vodiča, primarno na talijanskom, ali i
pa tudi v drugih jezikih. Tako leta 1924 Carlo Baxa izda na drugim jezicima. Tako, primjerice, 1924. godine Carlo
vodnik Abbazia stazione climatica e balneare di primissi- Baxa izdaje vodič Abbazia stazione climatica e balneare
mo ordine riviera del Carnaro (slv. Opatija, prvorazredno di primissimo ordine riviera del Carnaro (hrv. Opatija
klimatsko zdravilišče Kvarnerske riviere). V njem opisuje prvorazredno klimatsko lječilište Kvarnerske rivijere). U
samo destinacijo in podnebje, komunikacijske možnosti, njemu daje opis destinacije i klime, mogućnost komuni-
navaja seznam hotelov, prenočišč in zdravilišč, predlaga kacije, navodi popis hotela, pansiona i lječilišta, moguć-
možnost izletov ter objavlja različne oglase.32 Leta 1934 nost izleta te objavljuje različite oglase.32 Godine 1934.
turistična agencija AVITA objavi vodnik v italijanskem turistička agencija AVITA objavljuje vodič na talijanskom
in nemškem jeziku Abbazia e la sua guida turistica (slv. i njemačkom jeziku Abbazia e la sua guida turistica (hrv.
Opatija in njen turistični vodnik). Vodnik je tiskan na Re- Opatija i njezin turistički vodič). Vodič je tiskan u Rijeci,

339
   334   335   336   337   338   339   340   341   342   343   344