Page 11 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 11
dgovor
Upor, nasilje in preživetje predstavljajo tri relevantne teme v evropski
zgodovini in zgodovinopisju o srednjem in novem veku. V vseh treh
primerih je zaznati različne poudarke in pristope, saj je ob ekonom-
sko-, socialno-, pravno- in kulturnozgodovinskih prijemih ter vprašanjih ob-
čuten interes tudi z drugih disciplinskih perspektiv, kjer velja izpostaviti zlasti
(zgodovinsko) antropologijo. Te tri teme so seveda prisotne tudi v slovenskem
zgodovinopisju in, čeprav je največ obravnav pri nas verjetno treba iskati v
»zlati dobi« kmečkih uporov prejšnjega stoletja, je v novejših delih zopet
opaziti povečano in prenovljeno zanimanje zanje. Tako je tudi v tej publika-
ciji, ki združuje prispevke v problemskem razponu od odmevov Hobsbaw-
movega »socialnega uporništva« pa vse do poseganja po nezakonitih virih
dohodka, pri čemer je poudarek na obravnavi različnih pojavnih oblik upo-
ra ter nezakonitih praks, povezanih z ljudskim odporom in nelegalnimi na-
čini preživetja. To pomeni, da se nezakonite prakse obravnavajo kot odgovor
na gmotne potrebe, stiske in eksistenčno ogroženost (vprašanje preživetja), pa
tudi kot oblika ravnanja in odziva na zakonsko in širšo družbeno in politič-
no ureditev ter na njene spremembe (vprašanje odpora). Predstavljeni primeri
so tako sistemske, strukturne narave kakor tudi enkratnega, konjunkturnega
značaja, izhajajo pa bodisi iz podeželskih bodisi iz urbanih okolij.
V središču pozornosti so predvsem obmejne pokrajine, ki so nudile po-
sebne ekonomske priložnosti, ter periferni prostori, kjer so bili naravni in eko-
nomski viri omejeni, torej tiste stvarnosti, v katerih je prebivalstvo posegalo
po različnih alternativnih virih in načinih preživetja, pogosto na meji med le-
galnim in nelegalnim. Tak primer je prav gotovo zahodni slovenski prostor,
ki zajema pomemben del tu zbranih študij. Tako z geografskega kot z meto-
dološkega vidika jih dopolnjujejo prispevki iz širšega, sosednjega in bolj odda-
uvod 11
Upor, nasilje in preživetje predstavljajo tri relevantne teme v evropski
zgodovini in zgodovinopisju o srednjem in novem veku. V vseh treh
primerih je zaznati različne poudarke in pristope, saj je ob ekonom-
sko-, socialno-, pravno- in kulturnozgodovinskih prijemih ter vprašanjih ob-
čuten interes tudi z drugih disciplinskih perspektiv, kjer velja izpostaviti zlasti
(zgodovinsko) antropologijo. Te tri teme so seveda prisotne tudi v slovenskem
zgodovinopisju in, čeprav je največ obravnav pri nas verjetno treba iskati v
»zlati dobi« kmečkih uporov prejšnjega stoletja, je v novejših delih zopet
opaziti povečano in prenovljeno zanimanje zanje. Tako je tudi v tej publika-
ciji, ki združuje prispevke v problemskem razponu od odmevov Hobsbaw-
movega »socialnega uporništva« pa vse do poseganja po nezakonitih virih
dohodka, pri čemer je poudarek na obravnavi različnih pojavnih oblik upo-
ra ter nezakonitih praks, povezanih z ljudskim odporom in nelegalnimi na-
čini preživetja. To pomeni, da se nezakonite prakse obravnavajo kot odgovor
na gmotne potrebe, stiske in eksistenčno ogroženost (vprašanje preživetja), pa
tudi kot oblika ravnanja in odziva na zakonsko in širšo družbeno in politič-
no ureditev ter na njene spremembe (vprašanje odpora). Predstavljeni primeri
so tako sistemske, strukturne narave kakor tudi enkratnega, konjunkturnega
značaja, izhajajo pa bodisi iz podeželskih bodisi iz urbanih okolij.
V središču pozornosti so predvsem obmejne pokrajine, ki so nudile po-
sebne ekonomske priložnosti, ter periferni prostori, kjer so bili naravni in eko-
nomski viri omejeni, torej tiste stvarnosti, v katerih je prebivalstvo posegalo
po različnih alternativnih virih in načinih preživetja, pogosto na meji med le-
galnim in nelegalnim. Tak primer je prav gotovo zahodni slovenski prostor,
ki zajema pomemben del tu zbranih študij. Tako z geografskega kot z meto-
dološkega vidika jih dopolnjujejo prispevki iz širšega, sosednjega in bolj odda-
uvod 11
