Page 13 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.

Mit o uporu,
imenovanem »carmula«
Karantanija, druga polovica

8. stoletja

Darja Mihelič

Valjhun, sin Kajtimara, boj krvavi
že dolgo bije za krščansko vero,
z Avreljem Droh se več mu v bran ne stavi;
končano njuno je in marsiktero življenje,
kri po Krajni Korotani prelita napolnila bi jezèro.

Tako je v Uvodu pesnitve Krst pri Savici leta 1847 zapisal največji slo-
venski pesnik France Prešeren, ki je motive za svojo poezijo pogosto
iskal v zgodovini. Bil je rodoljub in zagovornik prvinskih elementov
tistega, kar naj bi bilo lastno slovenskim prednikom. V njihovem nekdanjem
poganstvu je videl vrednoto in v njem našel pesniški navdih. V omenjeni pe-
snitvi je posegel po zgodovinskem motivu pokristjanjevanja vzhodnoalpskih
Slovanov – Karantancev v drugi polovici 8. stoletja in s silovito pesniško moč-
jo opisal krvavo nasilje, s katerim naj bi oblast vsiljevala upornemu ljudstvu
novo vero. Da bi pomiril vznemirjeno katoliško javnost, je spesnil še drugi del
pesnitve, Krst. Oba dela pesnitve burita duha, vzbujata domišljijo, ob razum-
ni razlagi pa poglabljata poznavanje zgodovine in spodbujata zanimanje za-
njo. Objektivni zgodovinar more v njiju najti podatke, ki imajo podlago v iz-
virnih zapisih.

Beseda vira

Poglavitni izvirni zapis, ki poroča o zgodnjesrednjeveški zgodovini Karan-
tanije,1 pretežno slovanske gentilne kneževine, ki se je razprostirala severno
od Karavank, je latinski (Libellus) de conversione Bagoariorum et Carantano-

1 Novejše delo z obsežnim seznamom literature: Kahl, Der Staat der Karantanen. O problematiki
širjenja krščanske vere v Karantaniji: Štih, »K ozadjem pokristjanjevanja.«

13