Page 12 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 12
upor, nasilje in preživetje
ljenega evropskega prostora. Sicer prispevki obravnavajo podeželske in mestne
skupnosti, v katerih je prihajalo do zunanjih ali notranjih pritiskov na obstoje-
če socialno ravnotežje in posledičnih trenj, ne glede na to, ali so jih povzročali
zakonski red in ukrepi, institucionalna ureditev in preureditev, fiskalna politi-
ka, gospodarske težave, procesi razslojevanja, meddržavna trenja, vojne in drugi
dejavniki, ki so vnašali pritiske in spremembe. Odgovoriti skušajo na vprašanja
o razlogih in vzgibih za nezakonite prakse in za ljudski odpor, o povezavah med
preživetvenimi praksami in ljudskim odporom, o tem, koliko in v katerih pri-
merih so bile uporniške prakse obenem preživetvene ter v kolikšni meri je ne-
pokornost prispevala k zagotavljanju ali spreminjanju (izboljšanju ali poslabša-
nju) življenjskega standarda prebivalstva, in nenazadnje o tem, kdaj so nameni
teh praks upravičili prestopanje meje sprejemljivega. V nekaterih okoliščinah
je namreč skupnost določene oblike nelegalnih praks in odpora pojmovala kot
sprejemljive (in jih je zato tolerirala ali celo podpirala), druge pa kot nevarne in
ogrožajoče, pri čemer je lahko prihajalo do marginalizacije ali pa heroizacije in
mitizacije prestopnikov. Obenem so se na različne pojavne oblike nelegalnih
praks, nasilnih ravnanj in upornih dejanj oblastni organi odzivali različno, pri
čemer gre izpostaviti tudi neskladnost različnih interpretacij (ne)dovoljenega,
saj je pogosto šlo za različno pojmovanje norm, pravic in pravičnosti med obla-
stjo in posameznimi družbenimi skupinami ter skupnostmi. V knjigi so zasto-
pani pripadniki vseh družbenih slojev, plemiči, meščani in kmetje, s posebno
pozornostjo do žensk.
Tu zbrani prispevki so rezultat raziskovalnega projekta »Uporniške pre-
živetvene strategije na Slovenskem (16.–19. stoletje)«, ki ga je financirala Javna
agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS L6-4264, vodja
projekta Darko Darovec, nato Aleksander Panjek). Dopolnjujejo jih na podlagi
tematske skladnosti izbrani prispevki, ki so nastali v okviru projekta »Shared
Culture« na programu čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija in so bili prvič
predstavljeni na mednarodnem simpoziju ob 500-letnici velikega upora v Fur-
laniji leta 1511, ki ga je na Univerzi v Vidmu organiziral Furio Bianco (»Upori
in uporništvo med srednjim in novim vekom. Ob petstoletnici krvavega pust-
nega četrtka v Vidmu / Rivolte e ribellismo tra medioevo ed età moderna. A
cinquecento anni dalla «crudel zobia grassa» di Udine«, Videm in Colloredo
di Monte Albano, 12.–14. maj 2011). Menim, da tako oblikovana, zaokrožena
vsebinska celota s svojimi različnimi tematskimi poudarki, metodološkimi pri-
stopi ter primeri iz Slovenije in tujine predstavlja prispevek h komparativnemu
preučevanju obravnavanih področij v slovenskem zgodovinopisju.
Aleksander Panjek
12
ljenega evropskega prostora. Sicer prispevki obravnavajo podeželske in mestne
skupnosti, v katerih je prihajalo do zunanjih ali notranjih pritiskov na obstoje-
če socialno ravnotežje in posledičnih trenj, ne glede na to, ali so jih povzročali
zakonski red in ukrepi, institucionalna ureditev in preureditev, fiskalna politi-
ka, gospodarske težave, procesi razslojevanja, meddržavna trenja, vojne in drugi
dejavniki, ki so vnašali pritiske in spremembe. Odgovoriti skušajo na vprašanja
o razlogih in vzgibih za nezakonite prakse in za ljudski odpor, o povezavah med
preživetvenimi praksami in ljudskim odporom, o tem, koliko in v katerih pri-
merih so bile uporniške prakse obenem preživetvene ter v kolikšni meri je ne-
pokornost prispevala k zagotavljanju ali spreminjanju (izboljšanju ali poslabša-
nju) življenjskega standarda prebivalstva, in nenazadnje o tem, kdaj so nameni
teh praks upravičili prestopanje meje sprejemljivega. V nekaterih okoliščinah
je namreč skupnost določene oblike nelegalnih praks in odpora pojmovala kot
sprejemljive (in jih je zato tolerirala ali celo podpirala), druge pa kot nevarne in
ogrožajoče, pri čemer je lahko prihajalo do marginalizacije ali pa heroizacije in
mitizacije prestopnikov. Obenem so se na različne pojavne oblike nelegalnih
praks, nasilnih ravnanj in upornih dejanj oblastni organi odzivali različno, pri
čemer gre izpostaviti tudi neskladnost različnih interpretacij (ne)dovoljenega,
saj je pogosto šlo za različno pojmovanje norm, pravic in pravičnosti med obla-
stjo in posameznimi družbenimi skupinami ter skupnostmi. V knjigi so zasto-
pani pripadniki vseh družbenih slojev, plemiči, meščani in kmetje, s posebno
pozornostjo do žensk.
Tu zbrani prispevki so rezultat raziskovalnega projekta »Uporniške pre-
živetvene strategije na Slovenskem (16.–19. stoletje)«, ki ga je financirala Javna
agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS L6-4264, vodja
projekta Darko Darovec, nato Aleksander Panjek). Dopolnjujejo jih na podlagi
tematske skladnosti izbrani prispevki, ki so nastali v okviru projekta »Shared
Culture« na programu čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija in so bili prvič
predstavljeni na mednarodnem simpoziju ob 500-letnici velikega upora v Fur-
laniji leta 1511, ki ga je na Univerzi v Vidmu organiziral Furio Bianco (»Upori
in uporništvo med srednjim in novim vekom. Ob petstoletnici krvavega pust-
nega četrtka v Vidmu / Rivolte e ribellismo tra medioevo ed età moderna. A
cinquecento anni dalla «crudel zobia grassa» di Udine«, Videm in Colloredo
di Monte Albano, 12.–14. maj 2011). Menim, da tako oblikovana, zaokrožena
vsebinska celota s svojimi različnimi tematskimi poudarki, metodološkimi pri-
stopi ter primeri iz Slovenije in tujine predstavlja prispevek h komparativnemu
preučevanju obravnavanih področij v slovenskem zgodovinopisju.
Aleksander Panjek
12
