Page 200 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 200
upor, nasilje in preživetje
večanje števila ladij in vojakov. Tihotapci so s prodajo soli precej zaslužili, saj
so sol prodajali po pet lir na star oz. po 65 lir za modij.110
Vicenzo Pasta, Alvise Priuli in Marc'Antonio Trevisan, providurji Ma-
gistrata za sol, so 4. junija 1737 izdali razglas o ureditvi pridelave soli v Istri,
v katerem so objavili kazenske ukrepe za nezakonito posedovanje oz. tiho-
tapljenje soli. Za količino do ene kvarte soli so kršitelju dosodili plačilo glo-
be v višini 25 dukatov in šestmesečno zaporno kazen, od kvarte do stara soli
50 dukatov in enoletno zaporno kazen, za količine, večje od stara, pa so bile
po določilih zakona proti tihotapcem iz leta 1502 (Leggi, e Proclami contro gli
Contrabandieri) denarne kazni višje in zaporne kazni daljše.111
Medtem ko v dokumentih, ki jih hrani piranska enota Pokrajinskega
arhiva Koper od 30-ih let 18. stoletja dalje ni več podatkov o tihotapstvu soli
(nekajkrat je omenjeno le popravilo lesene ograje pred sečoveljskimi solina-
mi), je poročila o tihotapljenju soli in drugega blaga mogoče zaslediti v poro-
čilih koprskih podestatov, ki so jih ti po končanem mandatu podali v bene-
škem Senatu. Tako je Zuanne Casetti leta 1768 pisal o tihotapljenju (zlasti v
Rovinju in Piranu) in opozoril, da Furlanija rada sprejme pretihotapljeno sol,
olje in slane ribe ter da so Tržačani tihotapcem zelo naklonjeni.112 Daniel Bal-
bi je 1774 poročal, da je meja z avstrijskimi deželami »težka«, saj so cene v Tr-
stu ugodnejše kot v beneških predelih in je zaradi tega veliko tihotapljenja.113
Poročilu o tihotapstvu se leta 1788 ni izognil niti podestat Mattio Dandolo.
Poročal je, da tihotapljeno blago (sol, olje, slane ribe) radi sprejmejo v Furlaniji
in Trstu in da tudi papeška država kupuje tihotapljen les in slane oljke, ki naj
bi prišle v Benetke. Ker je bila meja province dolga več kot 100 milj, jo je bilo
iz Kopra težko nadzorovati.114
Sodni procesi v Benetkah proti tihotapcem soli
Providurji Magistrata za sol so v Benetkah vodili sodne procese tako zaradi
goljufij pri merjenju soli, odsotnosti z dela in drugih nepravilnosti, povezanih
s pridelavo in prodajo soli, kot tudi proti tihotapcem. Za podkrepitev poro-
čil, ki so jih državni uradniki (npr. koprski podestat in kapitan, rašporski ka-
pitan, razni providurji itd.) pošiljali iz Istre o tihotapljenju soli, je bilo v be-
neškem državnem arhivu pregledano gradivo providurjev Magistrata za sol o
110 SI PAK PI 225, t. e. 5, Volume 28, »Atti 1715–1718«, 61–66. Država je sol odkupila po 19 lir za mo-
dij.
111 SI PAK PI 225, t. e. 15, Volume 97.
112 AMSI X, Relationi dei Podestà, 302–06.
113 AMSI X, Relationi dei Podestà, 306–10.
114 AMSI X, Relationi dei Podestà, 320–29.
200
večanje števila ladij in vojakov. Tihotapci so s prodajo soli precej zaslužili, saj
so sol prodajali po pet lir na star oz. po 65 lir za modij.110
Vicenzo Pasta, Alvise Priuli in Marc'Antonio Trevisan, providurji Ma-
gistrata za sol, so 4. junija 1737 izdali razglas o ureditvi pridelave soli v Istri,
v katerem so objavili kazenske ukrepe za nezakonito posedovanje oz. tiho-
tapljenje soli. Za količino do ene kvarte soli so kršitelju dosodili plačilo glo-
be v višini 25 dukatov in šestmesečno zaporno kazen, od kvarte do stara soli
50 dukatov in enoletno zaporno kazen, za količine, večje od stara, pa so bile
po določilih zakona proti tihotapcem iz leta 1502 (Leggi, e Proclami contro gli
Contrabandieri) denarne kazni višje in zaporne kazni daljše.111
Medtem ko v dokumentih, ki jih hrani piranska enota Pokrajinskega
arhiva Koper od 30-ih let 18. stoletja dalje ni več podatkov o tihotapstvu soli
(nekajkrat je omenjeno le popravilo lesene ograje pred sečoveljskimi solina-
mi), je poročila o tihotapljenju soli in drugega blaga mogoče zaslediti v poro-
čilih koprskih podestatov, ki so jih ti po končanem mandatu podali v bene-
škem Senatu. Tako je Zuanne Casetti leta 1768 pisal o tihotapljenju (zlasti v
Rovinju in Piranu) in opozoril, da Furlanija rada sprejme pretihotapljeno sol,
olje in slane ribe ter da so Tržačani tihotapcem zelo naklonjeni.112 Daniel Bal-
bi je 1774 poročal, da je meja z avstrijskimi deželami »težka«, saj so cene v Tr-
stu ugodnejše kot v beneških predelih in je zaradi tega veliko tihotapljenja.113
Poročilu o tihotapstvu se leta 1788 ni izognil niti podestat Mattio Dandolo.
Poročal je, da tihotapljeno blago (sol, olje, slane ribe) radi sprejmejo v Furlaniji
in Trstu in da tudi papeška država kupuje tihotapljen les in slane oljke, ki naj
bi prišle v Benetke. Ker je bila meja province dolga več kot 100 milj, jo je bilo
iz Kopra težko nadzorovati.114
Sodni procesi v Benetkah proti tihotapcem soli
Providurji Magistrata za sol so v Benetkah vodili sodne procese tako zaradi
goljufij pri merjenju soli, odsotnosti z dela in drugih nepravilnosti, povezanih
s pridelavo in prodajo soli, kot tudi proti tihotapcem. Za podkrepitev poro-
čil, ki so jih državni uradniki (npr. koprski podestat in kapitan, rašporski ka-
pitan, razni providurji itd.) pošiljali iz Istre o tihotapljenju soli, je bilo v be-
neškem državnem arhivu pregledano gradivo providurjev Magistrata za sol o
110 SI PAK PI 225, t. e. 5, Volume 28, »Atti 1715–1718«, 61–66. Država je sol odkupila po 19 lir za mo-
dij.
111 SI PAK PI 225, t. e. 15, Volume 97.
112 AMSI X, Relationi dei Podestà, 302–06.
113 AMSI X, Relationi dei Podestà, 306–10.
114 AMSI X, Relationi dei Podestà, 320–29.
200
