Page 196 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 196
upor, nasilje in preživetje
podestata.82 Februarja so beneški vojaki z vojaških ladij zajeli 25 konjev, oto-
vorjenih s piransko soljo, ki so jih vodili tovorniki s Kranjske. Koprski pode-
stat je odločil, da vojake nagradijo z vrednostjo odvzete soli.83 Novemu istr-
skemu providurju Zaccarii Bondumierju je Senat septembra 1627 naročil, naj
pregleda kakovost istrske soli in da tisto, ki ne dosega želene kakovosti, vreči
v morje. Pregledati je moral tudi trgovanje s petino soli, ki pripada lastnikom
in solinarjem, ter izdelati nov kataster (seznam) solnih fondov, ker zadnji ni
bil posodobljen že več kot 25 let.84 Bondumier je v poročilu leta 1629 zapisal,
da bo z zadnjo obnovitvijo ograje (palisade) pred Sečoveljskimi solinami in s
poglobitvijo kanala okoli solin vedno lažje nadzorovati tihotapce. Za ladje je
dal urediti en sam izhod na morje, ki naj bi ga tako kot prehod na kopno va-
rovali čuvaji. Stroški za omenjeno izgradnjo so znašali 5000 dukatov.85 Zdi se,
da problema tihotapstva niso uspeli rešiti. Avgusta 1631 je Senat zaradi razšir-
jenega tihotapstva solinark (tudi po okoli 500 žensk na dan naj bi ob vrnitvi
domov v košarah nosilo manjše količine soli) od piranskega podestata zahte-
val, naj stvar razišče in sprejme ustrezne ukrepe,86 septembra istega leta pa mu
je naložil, naj za zmanjšanje tihotapstva nudi vso pomoč providurju Nicoloju
Surianu.87 Providur je po končanem mandatu 17. avgusta 1632 poročal o kugi,
ki je pobrala polovico koprskega mestnega in okoli tretjino podeželskega pre-
bivalstva.88 Ker je epidemija preprečila trgovanje s soljo, se je razširilo tihota-
pljenje. Z dvema oboroženima ladjama je prestregel marsiljano, ki je bila (na-
tovorjena z železom) iz Trsta namenjena v Ancono po sol, in obsodil njenega
lastnika Alvisea Garbina. Prav tako je zajel marsiljano, ki je iz Ancone vozila
sol v Trst, in nekatere druge ladje (med njimi tudi ladjo s šestimi Pirančani, ki
so tihotapili sol v Devin). Med mučenjem so ujetniki priznali vpletenost pi-
sarjevega sorodnika (nipote – morda nečaka, lahko tudi vnuka), ki jim je pris-
krbel ključe javnih skladišč, iz katerih so večkrat ukradli sol. Ujetnike je dal
usmrtiti, druge je obsodil na galejo, odsotni pa so bili trajno izgnani (izobče-
ni).89 Rašporski kapitan Zuanne Ranier je 1635 priporočal, da bi pridelano sol
82 Paruta, Leggi statutarie, 3, 180 in AMSI XIII, Senato Mare, 142.
83 AMSI XIII, Senato Mare, 143.
84 AMSI XIII, Senato Mare, 147.
85 AMSI V, Relazioni dei Provveditori in Istria, 128.
86 AMSI XIII, Senato Mare, 343.
87 AMSI XIII, Senato Mare, 343.
88 O hudi kugi, ki je zajela mesto in podeželje, sta ob koncu svojega podestovanja v Senatu poroča-
la podestat Alvise Gabriel (1632) in njegov naslednik Pietro Capello (1633). Zaradi epidemije kuge
naj bi v mestu ostalo živih le še okoli 1.800 ljudi, AMSI VII, Relationi dei Podestà, 303–08.
89 AMSI V, Relazioni di Provveditori veneti in Istria, 147–51.
196
podestata.82 Februarja so beneški vojaki z vojaških ladij zajeli 25 konjev, oto-
vorjenih s piransko soljo, ki so jih vodili tovorniki s Kranjske. Koprski pode-
stat je odločil, da vojake nagradijo z vrednostjo odvzete soli.83 Novemu istr-
skemu providurju Zaccarii Bondumierju je Senat septembra 1627 naročil, naj
pregleda kakovost istrske soli in da tisto, ki ne dosega želene kakovosti, vreči
v morje. Pregledati je moral tudi trgovanje s petino soli, ki pripada lastnikom
in solinarjem, ter izdelati nov kataster (seznam) solnih fondov, ker zadnji ni
bil posodobljen že več kot 25 let.84 Bondumier je v poročilu leta 1629 zapisal,
da bo z zadnjo obnovitvijo ograje (palisade) pred Sečoveljskimi solinami in s
poglobitvijo kanala okoli solin vedno lažje nadzorovati tihotapce. Za ladje je
dal urediti en sam izhod na morje, ki naj bi ga tako kot prehod na kopno va-
rovali čuvaji. Stroški za omenjeno izgradnjo so znašali 5000 dukatov.85 Zdi se,
da problema tihotapstva niso uspeli rešiti. Avgusta 1631 je Senat zaradi razšir-
jenega tihotapstva solinark (tudi po okoli 500 žensk na dan naj bi ob vrnitvi
domov v košarah nosilo manjše količine soli) od piranskega podestata zahte-
val, naj stvar razišče in sprejme ustrezne ukrepe,86 septembra istega leta pa mu
je naložil, naj za zmanjšanje tihotapstva nudi vso pomoč providurju Nicoloju
Surianu.87 Providur je po končanem mandatu 17. avgusta 1632 poročal o kugi,
ki je pobrala polovico koprskega mestnega in okoli tretjino podeželskega pre-
bivalstva.88 Ker je epidemija preprečila trgovanje s soljo, se je razširilo tihota-
pljenje. Z dvema oboroženima ladjama je prestregel marsiljano, ki je bila (na-
tovorjena z železom) iz Trsta namenjena v Ancono po sol, in obsodil njenega
lastnika Alvisea Garbina. Prav tako je zajel marsiljano, ki je iz Ancone vozila
sol v Trst, in nekatere druge ladje (med njimi tudi ladjo s šestimi Pirančani, ki
so tihotapili sol v Devin). Med mučenjem so ujetniki priznali vpletenost pi-
sarjevega sorodnika (nipote – morda nečaka, lahko tudi vnuka), ki jim je pris-
krbel ključe javnih skladišč, iz katerih so večkrat ukradli sol. Ujetnike je dal
usmrtiti, druge je obsodil na galejo, odsotni pa so bili trajno izgnani (izobče-
ni).89 Rašporski kapitan Zuanne Ranier je 1635 priporočal, da bi pridelano sol
82 Paruta, Leggi statutarie, 3, 180 in AMSI XIII, Senato Mare, 142.
83 AMSI XIII, Senato Mare, 143.
84 AMSI XIII, Senato Mare, 147.
85 AMSI V, Relazioni dei Provveditori in Istria, 128.
86 AMSI XIII, Senato Mare, 343.
87 AMSI XIII, Senato Mare, 343.
88 O hudi kugi, ki je zajela mesto in podeželje, sta ob koncu svojega podestovanja v Senatu poroča-
la podestat Alvise Gabriel (1632) in njegov naslednik Pietro Capello (1633). Zaradi epidemije kuge
naj bi v mestu ostalo živih le še okoli 1.800 ljudi, AMSI VII, Relationi dei Podestà, 303–08.
89 AMSI V, Relazioni di Provveditori veneti in Istria, 147–51.
196
