Page 197 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 197
tihotapljenje koprske in piranske soli ...
iz solinarskih hiš takoj odpeljali v javna skladišča in tako onemogočili tiho-
tapstvo.90
Državni uradniki so novembra 1638 opozorili koprskega podestata, da
tudi koprski solinarji (delavci) množično odnašajo sol iz solin. Ti naj bi zve-
čer (po končanem delu) domov nosili manjše količine soli, a ker to počno vsak
dan, količina na koncu sezone naj ne bi bila ravno majhna. Podestatu so uka-
zali, naj uredi nadzor nad vračajočimi se solinarji in prepreči njihovo grdo
razvado.91 Njegov naslednik Giacomo Contarini je leta 1640 opozoril na upad
trgovine s cesarskimi deželami in navedel, da tihotapci kljub oboroženim lad-
jam in zasedam javnih uslužbencev sol nezakonito odnašajo92 iz province v av-
strijske dežele. Precej tihotapcev je obsodil na zapor ali pa jih dal pregnati z
beneškega ozemlja.93 Država bi od izgnanih solinarjev imela največjo korist,
če bi upoštevali podestatov predlog iz leta 1642, da izobčence pošljejo na Kre-
to (Kandijo).94 Mimo tihotapstva nista mogla niti podestata Francesco Tron,
ki je leta 1644 opozoril, da je trgovina z Avstrijci zaradi visokih davkov (tovor-
niki so morali za star soli, izvožene iz beneškega (koprskega) področja, plača-
ti kar 14 lir davkov) povsem zamrla, razširjeno pa je bilo tihotapljenje olja, soli
in žit,95 in Aloisio Sagredo, ki je na pobudo Senata dal potopiti dve s soljo na-
polnjeni tihotapski ladji, ki so ju zajeli pred Miljami.96 Morda je ukaz Senata
iz leta 1646, da proces proti tihotapcema Bertuziu in Lorenzu Tamburliniju
(vodil ga je piranski podestat) prevzame koprski podestat, mogoče razume-
ti kot zahtevo države po ostrejšem kaznovanju prestopnikov, saj bi bil piran-
ski podestat gotovo popustljivejši do svojih meščanov.97 Podobno je mogoče
razumeti tudi predlog koprskega podestata Pietra Basadonneja (7. februarja
1650 je v Senatu poročal, da tihotapci zaradi bližine Trsta zlasti ponoči in ob
slabem vremenu kradejo in tihotapijo sol v avstrijske predele), da bi koprska
vojska (Reggimento) v primeru tihotapljenja soli imela pooblastila tudi na av-
strijskem ozemlju, saj imajo tihotapci zatočišče v Trstu.98
Avgusta 1648 so koprskega podestata obvestili, da so tihotapci iz piran-
skega solnega skladišča ukradli 25 modijev soli, zato je takoj poslal vojaško
90 AMSI IV, Relazioni dei Capitani di Raspo, 306.
91 SI PAK PI 225, t. e. 2, Volume 10, »Atti 1638–41«, 7.
92 Tihotapstvo koprske soli je npr. močno olajšalo poškodovano obzidje, AMSI VII, Relationi dei Po-
destà, 324–30.
93 AMSI VII, Relationi dei Podestà, 318–24.
94 AMSI XV, Senato Mare, 32–33.
95 AMSI VII, Relationi dei Podestà, 330–33.
96 Paruta, Leggi statutarie, 3, 182.
97 AMSI XV, Senato Mare, 77.
98 AMSI VII, Relationi dei Podestà, 333–38.
197
iz solinarskih hiš takoj odpeljali v javna skladišča in tako onemogočili tiho-
tapstvo.90
Državni uradniki so novembra 1638 opozorili koprskega podestata, da
tudi koprski solinarji (delavci) množično odnašajo sol iz solin. Ti naj bi zve-
čer (po končanem delu) domov nosili manjše količine soli, a ker to počno vsak
dan, količina na koncu sezone naj ne bi bila ravno majhna. Podestatu so uka-
zali, naj uredi nadzor nad vračajočimi se solinarji in prepreči njihovo grdo
razvado.91 Njegov naslednik Giacomo Contarini je leta 1640 opozoril na upad
trgovine s cesarskimi deželami in navedel, da tihotapci kljub oboroženim lad-
jam in zasedam javnih uslužbencev sol nezakonito odnašajo92 iz province v av-
strijske dežele. Precej tihotapcev je obsodil na zapor ali pa jih dal pregnati z
beneškega ozemlja.93 Država bi od izgnanih solinarjev imela največjo korist,
če bi upoštevali podestatov predlog iz leta 1642, da izobčence pošljejo na Kre-
to (Kandijo).94 Mimo tihotapstva nista mogla niti podestata Francesco Tron,
ki je leta 1644 opozoril, da je trgovina z Avstrijci zaradi visokih davkov (tovor-
niki so morali za star soli, izvožene iz beneškega (koprskega) področja, plača-
ti kar 14 lir davkov) povsem zamrla, razširjeno pa je bilo tihotapljenje olja, soli
in žit,95 in Aloisio Sagredo, ki je na pobudo Senata dal potopiti dve s soljo na-
polnjeni tihotapski ladji, ki so ju zajeli pred Miljami.96 Morda je ukaz Senata
iz leta 1646, da proces proti tihotapcema Bertuziu in Lorenzu Tamburliniju
(vodil ga je piranski podestat) prevzame koprski podestat, mogoče razume-
ti kot zahtevo države po ostrejšem kaznovanju prestopnikov, saj bi bil piran-
ski podestat gotovo popustljivejši do svojih meščanov.97 Podobno je mogoče
razumeti tudi predlog koprskega podestata Pietra Basadonneja (7. februarja
1650 je v Senatu poročal, da tihotapci zaradi bližine Trsta zlasti ponoči in ob
slabem vremenu kradejo in tihotapijo sol v avstrijske predele), da bi koprska
vojska (Reggimento) v primeru tihotapljenja soli imela pooblastila tudi na av-
strijskem ozemlju, saj imajo tihotapci zatočišče v Trstu.98
Avgusta 1648 so koprskega podestata obvestili, da so tihotapci iz piran-
skega solnega skladišča ukradli 25 modijev soli, zato je takoj poslal vojaško
90 AMSI IV, Relazioni dei Capitani di Raspo, 306.
91 SI PAK PI 225, t. e. 2, Volume 10, »Atti 1638–41«, 7.
92 Tihotapstvo koprske soli je npr. močno olajšalo poškodovano obzidje, AMSI VII, Relationi dei Po-
destà, 324–30.
93 AMSI VII, Relationi dei Podestà, 318–24.
94 AMSI XV, Senato Mare, 32–33.
95 AMSI VII, Relationi dei Podestà, 330–33.
96 Paruta, Leggi statutarie, 3, 182.
97 AMSI XV, Senato Mare, 77.
98 AMSI VII, Relationi dei Podestà, 333–38.
197
