Page 199 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 199
tihotapljenje koprske in piranske soli ...
plujeta iz Trsta v furlanske hudournike in Sočo, bi bile potrebne vsaj še ena
fusta in dve feluki.105
Zanimiv dogodek se je zgodil leta 1680 v Izoli, ko so pri pregledu vojaške
feluke odkrili neprijavljeno sol. Izolski podestat je jadrnico zaplenil, a njena
zaplemba ni bila upravičena, ker je bila državna last, zato jo je moral s posad-
ko vred v spremstvu druge vojaške ladje poslati v Benetke, kjer so primer reše-
vali.106 Providurji so leta 1700 pohvalili vojake za prijetje Pirančana Zuanneja
Spadara, ki je s svojo bracero hotel pretihotapiti sol,107 dve leti kasneje (5. okto-
bra 1702) pa so koprskemu podestatu poslali sporočilo, da naj ustrezno ukre-
pa, saj zaradi tihotapstva z beneškega ozemlja izobčeni Pirančani – Nicolò
Bocasin, sin pok. Marca, Filippo Fonda, imenovan Filippin, Zuanne Endri-
go, imenovan Molo, Rinaldo Varin, imenovan Brombolo, Steffano Constan-
tin, imenovana Bendin e Menina, Giacomo Viezzoli, imenovan Bambin, Ni-
colò Lugnan, sin pok. Domenica, Gerolamo Petronio, sin Piera, imenovanega
Sbissa, Zuanne Spadaro in Bortoletto Rizzo – še naprej živijo na ozemlju pi-
ranske komune in se ukvarjajo s tihotapstvom ter drugimi nečednimi posli
(commetono nuove delinquenze).108
Iz pregledanih arhivskih virov z začetka 18. stoletja je mogoče sklepa-
ti, da se je tihotapstvo povečalo oz. da so državne ustanove povečale nadzor
nad istrskimi solinami. Poostrili so nadzor nad prevozom soli po morju in
na kopnem, pred Sečoveljskimi solinami pa so obnovili zaščitno leseno og-
rajo (palisado). Postavili oz. obnovili so tudi svetilnike, ki naj bi ladjarjem v
primeru slabega vremena omogočali varno plovbo.109 Solna področja so stal-
no pregledovali koprski podestati in kapitani ter predlagali ukrepe za prepre-
čevanje tihotapstva. Tako je npr. Zan Domenico Loredan 13. maja 1719 v po-
ročilu navedel, da je zelo razširjeno tihotapstvo istrske soli v Furlanijo, da so
pred Sečoveljskimi solinami sicer postavili lesene kole, ki naj bi preprečili pri-
veze na obalo, a tihotapci mirno plujejo po kanalih, ker čuvaji ne opravljajo
svojega dela. Podobno neučinkoviti čuvaji, ki celo niso prihajali na delovno
mesto, so bili tudi v fazanskih in strunjanskih solinah. Tihotapci, ki pravilo-
ma niso kradli soli, temveč so jo kupili od lastnikov solin ali solinarjev, so za
prevoze uporabljali bracere. Nekoliko bolje je bilo v Kopru in Miljah, a so ti-
hotapci zaradi bližine meje po kopnem oz. s hitrimi ladjami večinoma uspeli
zbežati vojakom. Za nadzor solnih območij od Milj do Pirana je predlagal po-
105 AMSI VIII, Relationi dei Podestà, 130–137.
106 SI PAK PI 225, t. e. 4, Volume 23, »Atti 1679–1682«, 39.
107 SI PAK PI 225, t. e. 4, Volume 25, »Atti 1695–1701«, 89.
108 SI PAK PI 225, t. e. 4, Volume 26, »Atti 1701–1708«, 29.
109 SI PAK PI 225, t. e. 4, Volume 26, »Atti 1701–1708«, 85.
199
plujeta iz Trsta v furlanske hudournike in Sočo, bi bile potrebne vsaj še ena
fusta in dve feluki.105
Zanimiv dogodek se je zgodil leta 1680 v Izoli, ko so pri pregledu vojaške
feluke odkrili neprijavljeno sol. Izolski podestat je jadrnico zaplenil, a njena
zaplemba ni bila upravičena, ker je bila državna last, zato jo je moral s posad-
ko vred v spremstvu druge vojaške ladje poslati v Benetke, kjer so primer reše-
vali.106 Providurji so leta 1700 pohvalili vojake za prijetje Pirančana Zuanneja
Spadara, ki je s svojo bracero hotel pretihotapiti sol,107 dve leti kasneje (5. okto-
bra 1702) pa so koprskemu podestatu poslali sporočilo, da naj ustrezno ukre-
pa, saj zaradi tihotapstva z beneškega ozemlja izobčeni Pirančani – Nicolò
Bocasin, sin pok. Marca, Filippo Fonda, imenovan Filippin, Zuanne Endri-
go, imenovan Molo, Rinaldo Varin, imenovan Brombolo, Steffano Constan-
tin, imenovana Bendin e Menina, Giacomo Viezzoli, imenovan Bambin, Ni-
colò Lugnan, sin pok. Domenica, Gerolamo Petronio, sin Piera, imenovanega
Sbissa, Zuanne Spadaro in Bortoletto Rizzo – še naprej živijo na ozemlju pi-
ranske komune in se ukvarjajo s tihotapstvom ter drugimi nečednimi posli
(commetono nuove delinquenze).108
Iz pregledanih arhivskih virov z začetka 18. stoletja je mogoče sklepa-
ti, da se je tihotapstvo povečalo oz. da so državne ustanove povečale nadzor
nad istrskimi solinami. Poostrili so nadzor nad prevozom soli po morju in
na kopnem, pred Sečoveljskimi solinami pa so obnovili zaščitno leseno og-
rajo (palisado). Postavili oz. obnovili so tudi svetilnike, ki naj bi ladjarjem v
primeru slabega vremena omogočali varno plovbo.109 Solna področja so stal-
no pregledovali koprski podestati in kapitani ter predlagali ukrepe za prepre-
čevanje tihotapstva. Tako je npr. Zan Domenico Loredan 13. maja 1719 v po-
ročilu navedel, da je zelo razširjeno tihotapstvo istrske soli v Furlanijo, da so
pred Sečoveljskimi solinami sicer postavili lesene kole, ki naj bi preprečili pri-
veze na obalo, a tihotapci mirno plujejo po kanalih, ker čuvaji ne opravljajo
svojega dela. Podobno neučinkoviti čuvaji, ki celo niso prihajali na delovno
mesto, so bili tudi v fazanskih in strunjanskih solinah. Tihotapci, ki pravilo-
ma niso kradli soli, temveč so jo kupili od lastnikov solin ali solinarjev, so za
prevoze uporabljali bracere. Nekoliko bolje je bilo v Kopru in Miljah, a so ti-
hotapci zaradi bližine meje po kopnem oz. s hitrimi ladjami večinoma uspeli
zbežati vojakom. Za nadzor solnih območij od Milj do Pirana je predlagal po-
105 AMSI VIII, Relationi dei Podestà, 130–137.
106 SI PAK PI 225, t. e. 4, Volume 23, »Atti 1679–1682«, 39.
107 SI PAK PI 225, t. e. 4, Volume 25, »Atti 1695–1701«, 89.
108 SI PAK PI 225, t. e. 4, Volume 26, »Atti 1701–1708«, 29.
109 SI PAK PI 225, t. e. 4, Volume 26, »Atti 1701–1708«, 85.
199
