Page 198 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 198
upor, nasilje in preživetje
galejo, njen kapitan pa je moral raziskati primer.99 V naslednjih letih so po
obisku providurja Zuanneja Bondumierja v Sečoveljskih solinah popolnoma
obnovili leseno zaščitno ograjo. Prvo je postavil mojster Daniel Gregoretto,
popravljal pa jo je mojster Alessandro Peladi.100 Lesena ograja je služila tudi za
privez drugih bark, ki so prihajale na področje solin, njeno stanje pa je moral
preverjati za to zadolžen čuvaj solin (guardiano della palada). Ta je imel čoln,
s katerim je prevažal ljudi z ladij na področje solin (traghetar per il pubblico
servizio) in jih pri tem nadzoroval.101
Podestat Agostin Barbarigo je leta 1669 v Benetkah poročal, da je bilo
ob njegovem prihodu v Koper mestno obzidje močno poškodovano, v prede-
lu Vrat sv. Petra pa je bil del zidu v dolžini približno 60 korakov podrt in za-
radi tega je bilo tihotapljenje zlasti ponoči še lažje. Prav tako pa je tihotapstvo
z oljem, s soljo in z žiti razvito v vsej provinci, zlasti pa v bližini Trsta, Reke in
drugih delov Kvarnerja.102 Tudi njegov naslednik Pietro Loredan je po konča-
nem mandatu leta 1670 še vedno poročal o poškodovanosti mestnega obzidja
pri solnem skladišču, pri vratih sv. Petra in pri skladišču za strelivo, popravi-
ti pa je dal manjše solno skladišče pri vratih sv. Petra ter del mestnega obzid-
ja. Opozoril je tudi na razširjeno tihotapljenje soli na področju miljske komu-
ne.103 Koprski podestat je leta 1676 obravnaval domnevno tihotapljenje soli, ki
se je po končanem postopku izkazalo za neutemeljeno. Pred Piranom je po-
sadka galeote zaustavila jadrnico, ki se je vračala s Hvara in z Visa. Na kro-
vu so bili komunski merilci (pubblici misuradori) Dorligo Bonifacio, Dome-
nico Dolce in Antonio Malauolta, ki so poleg drugega tovora imeli tudi sol.
Podestat jih je po pregledu dokumentov izpustil, saj so imeli vsa potrebna do-
voljenja.104 Anzolo Moresini je 6. avgusta 1678 opozoril na okoli 600 solnih
opuščenih in neobdelanih kavedinov na koprskem teritoriju (precej pa tudi
na miljskem območju) in predlagal, naj prisilijo lastnike solin (pod kaznijo,
da jih izgubijo) k pridelovanju soli. Čeprav se je tovorniški promet po večini
preusmeril v Trst, Bakar in na Reko (navedel je, da je še pred nekaj leti v Koper
in v Milje prihajalo po 1000 in več konj dnevno), je ugotavljal, da je za nad-
zor nad pomorskim prometom (zlasti tihotapstvom soli, olja in drugih proi-
zvodov) ob istrskih obalah premalo ena galeja. Za prestrezanje peot, ki po dve
99 SI PAK PI 225, t. e. 2, Volume 13, »Atti 1648–1653«, 11.
100 SI PAK PI 225, t. e. 2, Volume 13, »Atti 1648–1653«, 55.
101 SI PAK PI 225, t. e. 3, Volume 14, »Atti 1653–1656«, 55.
102 AMSI VIII, Relationi dei Podestà, 87–101.
103 AMSI VIII, Relationi dei Podestà, 102–15.
104 SI PAK PI 225, t. e. 4, Volume 21, »Atti 1676–1677«, 19.
198
galejo, njen kapitan pa je moral raziskati primer.99 V naslednjih letih so po
obisku providurja Zuanneja Bondumierja v Sečoveljskih solinah popolnoma
obnovili leseno zaščitno ograjo. Prvo je postavil mojster Daniel Gregoretto,
popravljal pa jo je mojster Alessandro Peladi.100 Lesena ograja je služila tudi za
privez drugih bark, ki so prihajale na področje solin, njeno stanje pa je moral
preverjati za to zadolžen čuvaj solin (guardiano della palada). Ta je imel čoln,
s katerim je prevažal ljudi z ladij na področje solin (traghetar per il pubblico
servizio) in jih pri tem nadzoroval.101
Podestat Agostin Barbarigo je leta 1669 v Benetkah poročal, da je bilo
ob njegovem prihodu v Koper mestno obzidje močno poškodovano, v prede-
lu Vrat sv. Petra pa je bil del zidu v dolžini približno 60 korakov podrt in za-
radi tega je bilo tihotapljenje zlasti ponoči še lažje. Prav tako pa je tihotapstvo
z oljem, s soljo in z žiti razvito v vsej provinci, zlasti pa v bližini Trsta, Reke in
drugih delov Kvarnerja.102 Tudi njegov naslednik Pietro Loredan je po konča-
nem mandatu leta 1670 še vedno poročal o poškodovanosti mestnega obzidja
pri solnem skladišču, pri vratih sv. Petra in pri skladišču za strelivo, popravi-
ti pa je dal manjše solno skladišče pri vratih sv. Petra ter del mestnega obzid-
ja. Opozoril je tudi na razširjeno tihotapljenje soli na področju miljske komu-
ne.103 Koprski podestat je leta 1676 obravnaval domnevno tihotapljenje soli, ki
se je po končanem postopku izkazalo za neutemeljeno. Pred Piranom je po-
sadka galeote zaustavila jadrnico, ki se je vračala s Hvara in z Visa. Na kro-
vu so bili komunski merilci (pubblici misuradori) Dorligo Bonifacio, Dome-
nico Dolce in Antonio Malauolta, ki so poleg drugega tovora imeli tudi sol.
Podestat jih je po pregledu dokumentov izpustil, saj so imeli vsa potrebna do-
voljenja.104 Anzolo Moresini je 6. avgusta 1678 opozoril na okoli 600 solnih
opuščenih in neobdelanih kavedinov na koprskem teritoriju (precej pa tudi
na miljskem območju) in predlagal, naj prisilijo lastnike solin (pod kaznijo,
da jih izgubijo) k pridelovanju soli. Čeprav se je tovorniški promet po večini
preusmeril v Trst, Bakar in na Reko (navedel je, da je še pred nekaj leti v Koper
in v Milje prihajalo po 1000 in več konj dnevno), je ugotavljal, da je za nad-
zor nad pomorskim prometom (zlasti tihotapstvom soli, olja in drugih proi-
zvodov) ob istrskih obalah premalo ena galeja. Za prestrezanje peot, ki po dve
99 SI PAK PI 225, t. e. 2, Volume 13, »Atti 1648–1653«, 11.
100 SI PAK PI 225, t. e. 2, Volume 13, »Atti 1648–1653«, 55.
101 SI PAK PI 225, t. e. 3, Volume 14, »Atti 1653–1656«, 55.
102 AMSI VIII, Relationi dei Podestà, 87–101.
103 AMSI VIII, Relationi dei Podestà, 102–15.
104 SI PAK PI 225, t. e. 4, Volume 21, »Atti 1676–1677«, 19.
198
