Page 222 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 222
upor, nasilje in preživetje
gega družbenega stanu, ki so jih imenovali med načelniki sosesk (Capi contra-
da). Ti pa so sodili med pomožno policijsko osebje.37
Zaključek
Pravilnik ali red za nosače (Regolamento per i facchini) je stopil v veljavo na
začetku 1793.38 Njegov sprejem je sovpadal s poostritvijo varnostnih ukrepov
proti zunanjim grožnjam in notranjim vrenjem, ki jih je država sprejela v času
širjenja revolucionarnega duha in vojnega dogajanja. Pravilnik je imel dvoj-
no vlogo: služiti vzdrževanju javnega reda in kot sredstvo za nadziranje ter
uravnavanje priseljevanja preprostega ljudstva. V obeh nalogah so bili njegovi
učinki samo delni, saj sta prioriteti trgovske elite in same države ostajali rast
pristanišča in nemotena krepitev gospodarstva. Ob sestavljanju pravilnika za
nosače je tako tržaški policijski direktor in okrožni glavar dobil od vlade pri-
poročilo, naj tesno sodeluje z borzno deputacijo in naj ne sprejme nobene od-
ločitve mimo stališč »merkantilne skupnosti«.39 Po sprejemu pravilnika, v
katerem je bilo poskrbljeno za varovanje veletrgovskih interesov glede cen no-
saške delovne sile, je bila izdana inštrukcija, naj se ravna tako, da »trg ne bo
trpel zaradi pomanjkanja tako pomembne delovne komponente«.40
V naslednjih letih lahko v policijskih aktih še naprej beremo o nosačih
iz avstrijskih dežel in tujih držav, ki se niso vpisovali v register, ki od domo-
vinskih gospostev in tržaških oblasti niso pridobili predpisanih dovolil za bi-
vanje in delo v mestu, o registriranih nosačih, ki niso nosili razpoznavnega
znaka in drugih kršenjih pravilnika ter policijskega reda. Opozorila, da bodo
kršitelji po hitrem policijskem postopku odgnani, vojaški zavezanci pa vklju-
čeni v vojsko, so se izvajala, a, zdi se, ne preveč striktno.41 Glede na to da jih
je policija periodično razglašala že od sedemdesetih let dalje, daje vtis, da je z
njimi bolj grozila kot ukrepala, kljub temu da so varnostne predpise v drugi
polovici devetdesetih let, pred in po francoski zasedbi, dodatno poostrili. V
19. stoletju so nosači še dalje igrali vidno vlogo na tržaškem družbenem pri-
zorišču in bili deležni regulativnih ukrepov, ki so še dolgo koreninili v siste-
mu, vzpostavljenem leta 1793. Naraščanje števila nosačev, ki je bilo povezano
z rastjo pristaniške vloge mesta in v drugi polovici stoletja s pospešenim pro-
cesom urbanizacije ter modernizacije, je odpiralo vedno nova vprašanja, ne
več samo z vidika socialnega obvladovanja in organizacije te delovne katego-
37 AST, C.R. Governo, b. 545, 8. 10. 1792, 7. 12. 1792; b. 546, 27. 12. 1792.
38 AST, C.R. Governo, b. 547, 27. 6. 1794.
39 BCT, AD, Atti di Polizia (8 gennaio 1774–4 febraio 1775), 4. 2. 1775.
40 AST, C.R. Governo, b. 545, 15. 12. 1792.
41 AST, C.R. Governo, b. 547, 27. 6. 1794.
222
gega družbenega stanu, ki so jih imenovali med načelniki sosesk (Capi contra-
da). Ti pa so sodili med pomožno policijsko osebje.37
Zaključek
Pravilnik ali red za nosače (Regolamento per i facchini) je stopil v veljavo na
začetku 1793.38 Njegov sprejem je sovpadal s poostritvijo varnostnih ukrepov
proti zunanjim grožnjam in notranjim vrenjem, ki jih je država sprejela v času
širjenja revolucionarnega duha in vojnega dogajanja. Pravilnik je imel dvoj-
no vlogo: služiti vzdrževanju javnega reda in kot sredstvo za nadziranje ter
uravnavanje priseljevanja preprostega ljudstva. V obeh nalogah so bili njegovi
učinki samo delni, saj sta prioriteti trgovske elite in same države ostajali rast
pristanišča in nemotena krepitev gospodarstva. Ob sestavljanju pravilnika za
nosače je tako tržaški policijski direktor in okrožni glavar dobil od vlade pri-
poročilo, naj tesno sodeluje z borzno deputacijo in naj ne sprejme nobene od-
ločitve mimo stališč »merkantilne skupnosti«.39 Po sprejemu pravilnika, v
katerem je bilo poskrbljeno za varovanje veletrgovskih interesov glede cen no-
saške delovne sile, je bila izdana inštrukcija, naj se ravna tako, da »trg ne bo
trpel zaradi pomanjkanja tako pomembne delovne komponente«.40
V naslednjih letih lahko v policijskih aktih še naprej beremo o nosačih
iz avstrijskih dežel in tujih držav, ki se niso vpisovali v register, ki od domo-
vinskih gospostev in tržaških oblasti niso pridobili predpisanih dovolil za bi-
vanje in delo v mestu, o registriranih nosačih, ki niso nosili razpoznavnega
znaka in drugih kršenjih pravilnika ter policijskega reda. Opozorila, da bodo
kršitelji po hitrem policijskem postopku odgnani, vojaški zavezanci pa vklju-
čeni v vojsko, so se izvajala, a, zdi se, ne preveč striktno.41 Glede na to da jih
je policija periodično razglašala že od sedemdesetih let dalje, daje vtis, da je z
njimi bolj grozila kot ukrepala, kljub temu da so varnostne predpise v drugi
polovici devetdesetih let, pred in po francoski zasedbi, dodatno poostrili. V
19. stoletju so nosači še dalje igrali vidno vlogo na tržaškem družbenem pri-
zorišču in bili deležni regulativnih ukrepov, ki so še dolgo koreninili v siste-
mu, vzpostavljenem leta 1793. Naraščanje števila nosačev, ki je bilo povezano
z rastjo pristaniške vloge mesta in v drugi polovici stoletja s pospešenim pro-
cesom urbanizacije ter modernizacije, je odpiralo vedno nova vprašanja, ne
več samo z vidika socialnega obvladovanja in organizacije te delovne katego-
37 AST, C.R. Governo, b. 545, 8. 10. 1792, 7. 12. 1792; b. 546, 27. 12. 1792.
38 AST, C.R. Governo, b. 547, 27. 6. 1794.
39 BCT, AD, Atti di Polizia (8 gennaio 1774–4 febraio 1775), 4. 2. 1775.
40 AST, C.R. Governo, b. 545, 15. 12. 1792.
41 AST, C.R. Governo, b. 547, 27. 6. 1794.
222
