Page 219 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 219
tržaški »fakini« ...
samo z mineštro, ki jo delijo kapucinski patri na vratih samostana ob določe-
nih dneh.«26 Podobna opozorila lahko beremo v policijskih spisih in poroči-
lih šolskih inšpektorjev, ki so se pritoževali, ker otroci nosačev in drugega niz-
kega ljudstva niso zahajali k pouku. Starši niso imeli nadzora nad njimi, ker so
si morali služiti trd kruh in mnogi so jih namesto v šolo pošiljali prosjačiti.27
To je bil le en vidik neskladja z načeli dobre policije in produktivne ter
krepostne družbe, za katere se je zavzemal razsvetljeni absolutizem. Pojavljali
pa so se še drugi javnemu redu škodljivi problemi. Ob pomanjkanju zaslužka
na trgu dela so se namreč v nosaških vrstah rojevale razne nelegalne prakse in
oblike prestopništva, od potepuštva do drobnega kriminala. K tem so prispe-
vali začasni in priložnostni nosači, ki so se zadrževali v mestu ne glede na pri-
ložnosti za delo, v želji, da bi se stalno naselili.28 Ko so ostajali brez zaposlitve,
so za zakon postajali avtomatično potepuhi in zreli za odgon v domovinska
gospostva. V seznamih ateriranih oseb najdemo mnogo takih primerov kot
tudi oseb, ki so jih zasačili pri prosjačenju, brezdelju ali kakem drugem prekr-
šku in so se opravičevali izjavljajoč se za nosače.29 Iz tega razumemo, kako la-
bilna je bila meja med delom in nedelom, med legalnim in nelegalnim po-
ložajem in kako se je prek nosaštva dogajalo ne samo izpadanje, ampak tudi
vračanje v legalnost.30
Prihajalo pa je tudi do skrivanja pravega kriminala in nelegalnih poslov
med nosaške vrste. Ker so bili nosači prepoznavni po posebni opravi, so se pre-
oblečeni v nosače v mestu nemoteno in ob nemoči policije zadrževali nepri-
dipravi, ki so se ukvarjali s krajami, z goljufijami in drugimi prepovedanimi
dejavnostmi.31 Nosači in njihove družine so bile vrh vsega zelo mobilni in za-
radi tega jih je bilo težko nadzorovati. Iz leta v leto so se ob zapadlosti stano-
vanjskih najemninskih pogodb selili znotraj mesta iz stanovanja v stanovanje.
Dogajalo se je, da so mnogi izpadali iz popisne evidence, ker niso vedeli, če
bodo ohranili stanovanje, in so zaradi tega popisovalcem najavljali odhod iz
Trsta.32 Rastoče število nosačev, močan čut stanovske pripadnosti in socialne
identifikacije, ki sta se v njihovih vrstah razvijala kljub odsotnosti korporativ-
26 BCT, AD, Atti di Polizia (1775), »Continuazione del Protocollo de' rimarchi sopra li mancamenti
trovati nella visita delle Case fatta in occasione della coscrizione generale«, 26. 2. 1775.
27 BCT, AD, Atti di Polizia (8 gennaio 1774–4 febbraio 1775), »Giornali di Polizia«, 19. 12. 1774
28 BCT, AD, Atti di Polizia (8 gennaio 1774–4 febbraio 1775), »Giornali di Polizia«, 1. 12. 1774.
29 BCT, AD, Atti di Polizia (16 luglio 1768–febbraio 1769), 15. 8. 1768.
30 To je izpričano tudi v drugih mestih. V Italiji je stopil v rabo celo glagol camallarsi, ki izhaja iz ime-
na za nosača camallo (arabskega izvora) in je pomenil pridobiti z nosaškim delom izgubljeni ugled
in poštenost (Piccinno, »Il servizio di trasporto,« 19)
31 BCT, AD, Atti di Polizia (16 luglio 1768–febbraio 1769), 30. 8. 1768.
32 Breschi et al., »La nascita,« 185, 190, 192.
219
samo z mineštro, ki jo delijo kapucinski patri na vratih samostana ob določe-
nih dneh.«26 Podobna opozorila lahko beremo v policijskih spisih in poroči-
lih šolskih inšpektorjev, ki so se pritoževali, ker otroci nosačev in drugega niz-
kega ljudstva niso zahajali k pouku. Starši niso imeli nadzora nad njimi, ker so
si morali služiti trd kruh in mnogi so jih namesto v šolo pošiljali prosjačiti.27
To je bil le en vidik neskladja z načeli dobre policije in produktivne ter
krepostne družbe, za katere se je zavzemal razsvetljeni absolutizem. Pojavljali
pa so se še drugi javnemu redu škodljivi problemi. Ob pomanjkanju zaslužka
na trgu dela so se namreč v nosaških vrstah rojevale razne nelegalne prakse in
oblike prestopništva, od potepuštva do drobnega kriminala. K tem so prispe-
vali začasni in priložnostni nosači, ki so se zadrževali v mestu ne glede na pri-
ložnosti za delo, v želji, da bi se stalno naselili.28 Ko so ostajali brez zaposlitve,
so za zakon postajali avtomatično potepuhi in zreli za odgon v domovinska
gospostva. V seznamih ateriranih oseb najdemo mnogo takih primerov kot
tudi oseb, ki so jih zasačili pri prosjačenju, brezdelju ali kakem drugem prekr-
šku in so se opravičevali izjavljajoč se za nosače.29 Iz tega razumemo, kako la-
bilna je bila meja med delom in nedelom, med legalnim in nelegalnim po-
ložajem in kako se je prek nosaštva dogajalo ne samo izpadanje, ampak tudi
vračanje v legalnost.30
Prihajalo pa je tudi do skrivanja pravega kriminala in nelegalnih poslov
med nosaške vrste. Ker so bili nosači prepoznavni po posebni opravi, so se pre-
oblečeni v nosače v mestu nemoteno in ob nemoči policije zadrževali nepri-
dipravi, ki so se ukvarjali s krajami, z goljufijami in drugimi prepovedanimi
dejavnostmi.31 Nosači in njihove družine so bile vrh vsega zelo mobilni in za-
radi tega jih je bilo težko nadzorovati. Iz leta v leto so se ob zapadlosti stano-
vanjskih najemninskih pogodb selili znotraj mesta iz stanovanja v stanovanje.
Dogajalo se je, da so mnogi izpadali iz popisne evidence, ker niso vedeli, če
bodo ohranili stanovanje, in so zaradi tega popisovalcem najavljali odhod iz
Trsta.32 Rastoče število nosačev, močan čut stanovske pripadnosti in socialne
identifikacije, ki sta se v njihovih vrstah razvijala kljub odsotnosti korporativ-
26 BCT, AD, Atti di Polizia (1775), »Continuazione del Protocollo de' rimarchi sopra li mancamenti
trovati nella visita delle Case fatta in occasione della coscrizione generale«, 26. 2. 1775.
27 BCT, AD, Atti di Polizia (8 gennaio 1774–4 febbraio 1775), »Giornali di Polizia«, 19. 12. 1774
28 BCT, AD, Atti di Polizia (8 gennaio 1774–4 febbraio 1775), »Giornali di Polizia«, 1. 12. 1774.
29 BCT, AD, Atti di Polizia (16 luglio 1768–febbraio 1769), 15. 8. 1768.
30 To je izpričano tudi v drugih mestih. V Italiji je stopil v rabo celo glagol camallarsi, ki izhaja iz ime-
na za nosača camallo (arabskega izvora) in je pomenil pridobiti z nosaškim delom izgubljeni ugled
in poštenost (Piccinno, »Il servizio di trasporto,« 19)
31 BCT, AD, Atti di Polizia (16 luglio 1768–febbraio 1769), 30. 8. 1768.
32 Breschi et al., »La nascita,« 185, 190, 192.
219
