Page 220 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 220
upor, nasilje in preživetje
nih organizacij, revno življenje in nemara tudi upornost nosačev, s katero so
se soočali v drugih mestih, so pri oblasteh vzbujali skrb za varnost in nareko-
vali posebno pozornost v odnosu do te kategorije delavcev, ki je bila za razvoj
pristanišča in mesta neobhodno potrebna, a hkrati tudi problematična in po-
tencialna grožnja javnemu redu. Od zagotavljanja dobrega javnega reda in var-
nosti pa sta bila odvisna funkcioniranje proste luke in razvoj pomorskih ter
trgovskih dejavnosti. Zato je Trst veljal od srede 18. stoletja skupaj z Dunajem
in še nekaterimi avstrijskimi večjimi mesti za laboratorij razvijanja t. i. policij-
skih znanosti in policijskih praks.33
Dolga pot regulacije nosaškega dela
Nosači so tako postali predmet posebne pozornosti uprave prostega pristani-
šča in trgovske elite, to je borznih veletrgovcev, ki so s svojimi gledanji in in-
teresi močno vplivali na usmeritve gospodarske politike in upravnopolitične
izbire v mestu. Konec šestdesetih let se je tako porodila zamisel o uvedbi regi-
stra nosačev, ki bi omogočil sistemizacijo položaja delavcev in nadziranje vseh,
ki bi pristopali k temu poklicu. Do pobude je prišlo leta 1768 v okviru reforme
policijske uprave in uvedbe novega sistema delovanja policije. Glavno besedo
pa je pri tem imel Antonio Pittoni, ki je bil takrat imenovan za policijskega
komisarja.34 Register nosačev (Rollo dei facchini) naj bi služil tudi racionali-
zaciji nosaških storitev z uravnavanjem števila nosačev glede na povpraševa-
nje oziroma možnosti zaposlovanja, da bi se v sezonah manjšega pristaniškega
prometa ne prenevarno povečalo število revnih. Začetni regulacijski načrt je
uvajal dve ločeni matriki, eno za uslužbence podjetij in zasebnikov, drugo za
tržne nosače. Za slednje je predvideval porazdelitev po kompanijah in imeno-
vanje načelnikov, ki bi razmeščali delavce po potrebi strank. Plačilo se je od-
merjalo na osnovi teže blaga, razdalje in načina dostave, tj. ročnega pretovo-
ra ali prevoza. Načelniki so osebno odgovarjali za neustrezno opravljanje dela
vseh podrejenih članov skupine. Matriko so sestavili in vzdrževali tako, da so
se nosači in tisti, ki so se jim želeli pridružiti, priglasili pri borzni deputaciji
in se vpisali v register. Brez tega predhodnega postopka in sprejema v matriko
ni smel nihče ponujati nosaških storitev. Stražarji so imeli nalogo nadzorova-
ti nosaške vrste in kaznovati kršitelje reda.35
Kljub sestavi matrik je vse ostalo pri starem, ker se je zataknilo pri do-
ločanju cen storitev. Po mnenju veletrgovcev so bile namreč tarife nosaške-
ga dela v nasprotju s principom svobodne ekonomije in torej s prostoprista-
33 Čeč and Kalc, »Vzpostavitev modernega policijskega,« 518–20.
34 Čeč and Kalc, »Vzpostavitev modernega policijskega« 534.
35 BCT, AD, Atti di Polizia (16 luglio 1768–febbraio 1769), 30. 8. 1768, »Giornali di Polizia«, 20. 1. 1769;
Atti di Polizia (12 febbraio–21 luglio 1769), »Giornali di Polizia«, 18. 4. 1769.
220
nih organizacij, revno življenje in nemara tudi upornost nosačev, s katero so
se soočali v drugih mestih, so pri oblasteh vzbujali skrb za varnost in nareko-
vali posebno pozornost v odnosu do te kategorije delavcev, ki je bila za razvoj
pristanišča in mesta neobhodno potrebna, a hkrati tudi problematična in po-
tencialna grožnja javnemu redu. Od zagotavljanja dobrega javnega reda in var-
nosti pa sta bila odvisna funkcioniranje proste luke in razvoj pomorskih ter
trgovskih dejavnosti. Zato je Trst veljal od srede 18. stoletja skupaj z Dunajem
in še nekaterimi avstrijskimi večjimi mesti za laboratorij razvijanja t. i. policij-
skih znanosti in policijskih praks.33
Dolga pot regulacije nosaškega dela
Nosači so tako postali predmet posebne pozornosti uprave prostega pristani-
šča in trgovske elite, to je borznih veletrgovcev, ki so s svojimi gledanji in in-
teresi močno vplivali na usmeritve gospodarske politike in upravnopolitične
izbire v mestu. Konec šestdesetih let se je tako porodila zamisel o uvedbi regi-
stra nosačev, ki bi omogočil sistemizacijo položaja delavcev in nadziranje vseh,
ki bi pristopali k temu poklicu. Do pobude je prišlo leta 1768 v okviru reforme
policijske uprave in uvedbe novega sistema delovanja policije. Glavno besedo
pa je pri tem imel Antonio Pittoni, ki je bil takrat imenovan za policijskega
komisarja.34 Register nosačev (Rollo dei facchini) naj bi služil tudi racionali-
zaciji nosaških storitev z uravnavanjem števila nosačev glede na povpraševa-
nje oziroma možnosti zaposlovanja, da bi se v sezonah manjšega pristaniškega
prometa ne prenevarno povečalo število revnih. Začetni regulacijski načrt je
uvajal dve ločeni matriki, eno za uslužbence podjetij in zasebnikov, drugo za
tržne nosače. Za slednje je predvideval porazdelitev po kompanijah in imeno-
vanje načelnikov, ki bi razmeščali delavce po potrebi strank. Plačilo se je od-
merjalo na osnovi teže blaga, razdalje in načina dostave, tj. ročnega pretovo-
ra ali prevoza. Načelniki so osebno odgovarjali za neustrezno opravljanje dela
vseh podrejenih članov skupine. Matriko so sestavili in vzdrževali tako, da so
se nosači in tisti, ki so se jim želeli pridružiti, priglasili pri borzni deputaciji
in se vpisali v register. Brez tega predhodnega postopka in sprejema v matriko
ni smel nihče ponujati nosaških storitev. Stražarji so imeli nalogo nadzorova-
ti nosaške vrste in kaznovati kršitelje reda.35
Kljub sestavi matrik je vse ostalo pri starem, ker se je zataknilo pri do-
ločanju cen storitev. Po mnenju veletrgovcev so bile namreč tarife nosaške-
ga dela v nasprotju s principom svobodne ekonomije in torej s prostoprista-
33 Čeč and Kalc, »Vzpostavitev modernega policijskega,« 518–20.
34 Čeč and Kalc, »Vzpostavitev modernega policijskega« 534.
35 BCT, AD, Atti di Polizia (16 luglio 1768–febbraio 1769), 30. 8. 1768, »Giornali di Polizia«, 20. 1. 1769;
Atti di Polizia (12 febbraio–21 luglio 1769), »Giornali di Polizia«, 18. 4. 1769.
220
