Page 228 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 228
upor, nasilje in preživetje

določeni meri, sodil tudi tobak.3 Ta je v Evropo prišel v začetku 16. stoletja,
iz Benetk pa se je v Istro širil v 17. stoletju (sprva predvsem kot zdravilo, zato
ga je bilo mogoče dobiti le v lekarnah).4 Kmalu je prodaja tobaka (ki je leta
1681 postala državni monopol) lahko potekala le preko javnih skladišč oziro-
ma mreže 'grosistov' in malih trgovcev z dovoljenji. Beneška republika je usta-
novila organ Ferma generale del tabacco že leta 1657. Ta je bdel nad predelavo
in pretokom te dobrine; nihče namreč ni smel tobaka predelovati, prodajati
v majhnih ali velikih količinah, v nobeni obliki, ne v Dominanti ne v Istri ali
Dalmaciji, brez natančne licence, za katero so poskrbeli Cinque Savi alla Mer-
canzia.5 To pa je obenem tudi pomenilo, da je tihotapec v očeh nadzornega
aparata postal vsakdo, ki je formalno prekoračil mejo med dovoljenim in pre-
povedanim, ne glede na to, ali je v resnici šlo za skrivno preprodajo te zažele-
ne dobrine oziroma okoriščanje z njo ali ne. Čeprav zgodovinski viri vse krši-
telje teh določil označujejo za tihotapce (contrabbandieri), se je namreč treba
zavedati, da ta oznaka v najožjem pomenu besede pravzaprav ne ustreza vsem
obravnavanim primerom, saj so jo, denimo, pripisali tudi tistim, ki so prepo-
vedani tobak kupili oziroma posedovali.

Nelegalne prakse, povezane s tobakom, so tudi v celotnem prostoru, ki
je bil vzet pod drobnogled, tj. območje koprskega teritorija in širše območje
istrskega polotoka v času neposredno ob koncu Beneške republike ter v krat-
kem predfrancoskem obdobju, oblastem in priznanim zakupnikom predsta-
vljale trn v peti.

Generalni zakupnik tobaka je bil v zadnjih desetletjih Beneške republi-
ke markiz Girolamo Manfrin,6 ki si je s tobakom ustvarjal velikanski zaslu-
žek. Po zamenjavi oblasti je bilo z njim podpisano nadaljevanje pogodbe (iz
leta 1784),7 sam pa je (neodvisno od mestnih oblasti) določal tudi cene toba-
ka. Manfrin je bil tudi redno obveščen o dogajanju v zvezi s tobakom v be-

3 Problematiki sta svoje raziskave posvečala predvsem Bertoša, »Udah dima;« Bertoša, »Neki
podaci,« in Bianco, »La frontiera;« Bianco, Contadini, sbirri, ki sta obravnavala zlasti novoveško ti-
hotapstvo v okviru Beneške republike, prvi na območju Istre, drugi pa Furlanije.

4 Prim. npr. Bertoša, »Neki podaci,« 86; Bertoša, »Udah dima.«
5 Bianco, Contadini, sbirri, 88.
6 Manfrin (1742–1802) je konec 60-ih let 18. stoletja prvič zmagal na natečaju za vodenje tobačnega

podjetja Beneške republike, od tedaj pa je dolga leta kot monopolist vztrajal v tem poslu, njegova
prizadevanja proti tihotapljenju, prevaram deželnih zakupnikov in skrivnim nasadom pa so veča-
la tudi dobiček na državni ravni. V Dalmaciji (Nin) je pridobil in upravljal tudi zemljišča za gojen-
je tobaka, Frank, »Girolamo Manfrin.«
7 SI-PAK 291, Cadamuro, t.e. 27, »Capitoli stabiliti per la continuazione del contratto de' 14 decem-
bre 1784 per la Ferma generale del Tabacco«, Benetke, 15. maj 1798.

228
   223   224   225   226   227   228   229   230   231   232   233