Page 230 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 230
upor, nasilje in preživetje
lah. Tihotapce se je odvedlo pred sodišče na tistem območju, kjer so bili pri-
jeti.13
Tobačna uprava je lahko na svoje stroške vzdrževala straže, in sicer toli-
ko, kot je menila, da jih je potrebno, ter tudi oborožena plovila; v prvem av-
strijskem obdobju so bili denimo v Kopru za nadzor nad tihotapstvom na-
meščeni vojaki na ključnih vstopnih točkah (Levji grad, pristanišče, četrt
Izolska vrata).
Nadzor in discipliniranje nelegalnega posedovanja
tobaka
Gradivo, ki omogoča obravnavo te problematike, vključuje predvsem doku-
mente nadzornih organov oz. (kraljeve) tobačne uprave – (Regia) Ferma dei
Tabacchi – v Kopru. Gre zlasti za sezname prijetih tihotapcev, ovadbe, kore-
spondenco med posameznimi organi ipd. Na tej podlagi se je skušalo ugoto-
viti razsežnosti tihotapljenja tobaka, predvsem pa razbrati, kdo so bili tihota-
pci tobaka in kaj je mogoče izvedeti o njihovem socialnem ozadju ter vzgibih
za poseganje po tovrstnih nelegalnih praksah. Ob tem je treba dodati, da na
številna vprašanja, ki so se odpirala, seveda ni bilo mogoče v celoti odgovo-
riti. V prvi vrsti je to posledica same tipologije vira (ki odraža zgolj vidik or-
ganov pregona, malo pa izvemo o samih kršiteljih, npr. njihovem socialnem
ozadju), na drugi strani pa gre tudi za številne nedoslednosti v zapisih, ki
onemogočajo natančno kvantifikacijo obravnavanega pojava. Seznami (opi-
si) v osnovi sicer ponujajo imena tihotapcev, datum in kraj njihovega prijetja,
običajno tudi krajevni izvor teh oseb, količino in vrsto tihotapljenega tobaka
ter izvršeno kazen za prestopek, najdemo pa (žal premalokrat) tudi informa-
cijo o poklicu oziroma družbenemu položaju kršitelja.14 Osvetlitev posame-
znih primerov (čeprav le skozi sodno gradivo) bi sicer morda lahko dala do-
datne odgovore.
Podatki vključujejo tihotapce, prijete med letoma 1789 in 1804; gre za
obdobje, ki bi lahko bilo že samo po sebi zanimivo tudi zato, ker v njem pri-
de do zamenjave večstoletne beneške oblasti s prvo avstrijsko nadvlado na ob-
močju Istre, in sicer po campoformijskem miru oktobra 1797, ko je Avstrija
dobila del ozemelj propadle Beneške republike (Benetke, Benečijo do Adi-
že, Furlanijo, Istro ter Dalmacijo z jadranskimi otoki). Grof Raimond Thurn
13 SI-PAK 291, Cadamuro, t.e. 27, »Capitoli stabiliti per la continuazione del contratto de' 14 decem-
bre 1784 per la Ferma generale del Tabacco«, Benetke, 15. maj 1798.
14 Še redkejši so podatki o starosti, fragmentarno pa se pojavlja tudi opis zunanjega izgleda kršitelja,
ki je služil predvsem prepoznavanju. Na drugi strani pa se v gradivu na nekaj mestih pojavljajo tudi
krajši opisi, iz katerih npr. izvemo, kdo so bili naročniki zaseženega tobaka ipd.
230
lah. Tihotapce se je odvedlo pred sodišče na tistem območju, kjer so bili pri-
jeti.13
Tobačna uprava je lahko na svoje stroške vzdrževala straže, in sicer toli-
ko, kot je menila, da jih je potrebno, ter tudi oborožena plovila; v prvem av-
strijskem obdobju so bili denimo v Kopru za nadzor nad tihotapstvom na-
meščeni vojaki na ključnih vstopnih točkah (Levji grad, pristanišče, četrt
Izolska vrata).
Nadzor in discipliniranje nelegalnega posedovanja
tobaka
Gradivo, ki omogoča obravnavo te problematike, vključuje predvsem doku-
mente nadzornih organov oz. (kraljeve) tobačne uprave – (Regia) Ferma dei
Tabacchi – v Kopru. Gre zlasti za sezname prijetih tihotapcev, ovadbe, kore-
spondenco med posameznimi organi ipd. Na tej podlagi se je skušalo ugoto-
viti razsežnosti tihotapljenja tobaka, predvsem pa razbrati, kdo so bili tihota-
pci tobaka in kaj je mogoče izvedeti o njihovem socialnem ozadju ter vzgibih
za poseganje po tovrstnih nelegalnih praksah. Ob tem je treba dodati, da na
številna vprašanja, ki so se odpirala, seveda ni bilo mogoče v celoti odgovo-
riti. V prvi vrsti je to posledica same tipologije vira (ki odraža zgolj vidik or-
ganov pregona, malo pa izvemo o samih kršiteljih, npr. njihovem socialnem
ozadju), na drugi strani pa gre tudi za številne nedoslednosti v zapisih, ki
onemogočajo natančno kvantifikacijo obravnavanega pojava. Seznami (opi-
si) v osnovi sicer ponujajo imena tihotapcev, datum in kraj njihovega prijetja,
običajno tudi krajevni izvor teh oseb, količino in vrsto tihotapljenega tobaka
ter izvršeno kazen za prestopek, najdemo pa (žal premalokrat) tudi informa-
cijo o poklicu oziroma družbenemu položaju kršitelja.14 Osvetlitev posame-
znih primerov (čeprav le skozi sodno gradivo) bi sicer morda lahko dala do-
datne odgovore.
Podatki vključujejo tihotapce, prijete med letoma 1789 in 1804; gre za
obdobje, ki bi lahko bilo že samo po sebi zanimivo tudi zato, ker v njem pri-
de do zamenjave večstoletne beneške oblasti s prvo avstrijsko nadvlado na ob-
močju Istre, in sicer po campoformijskem miru oktobra 1797, ko je Avstrija
dobila del ozemelj propadle Beneške republike (Benetke, Benečijo do Adi-
že, Furlanijo, Istro ter Dalmacijo z jadranskimi otoki). Grof Raimond Thurn
13 SI-PAK 291, Cadamuro, t.e. 27, »Capitoli stabiliti per la continuazione del contratto de' 14 decem-
bre 1784 per la Ferma generale del Tabacco«, Benetke, 15. maj 1798.
14 Še redkejši so podatki o starosti, fragmentarno pa se pojavlja tudi opis zunanjega izgleda kršitelja,
ki je služil predvsem prepoznavanju. Na drugi strani pa se v gradivu na nekaj mestih pojavljajo tudi
krajši opisi, iz katerih npr. izvemo, kdo so bili naročniki zaseženega tobaka ipd.
230
