Page 233 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 233
koper in tihotapci tobaka na prelomu iz 18. v 19. stoletje
najbrž tudi materialna nagrada, saj so del denarne kazni ob aretaciji kršiteljev
(poleg vodje patrulje za arest) dobili prav ovaditelji.23
Kazni so v primerih istrskih tihotapcev vključevale: resen opomin, za-
por (po veljavnih zakonih do največ 3 let24), v primeru procesa skupaj s porav-
navo sodnih stroškov, večinoma pa so bile denarne – mnogi so kazen prosto-
voljno plačali, drugi so morali namesto tega zastaviti blago (npr. platno, srajce,
kovine, jadra, …). Če tihotapci niso bili povratniki ali sicer prestopniki, je to
zanje v praksi običajno pomenilo olajševalno okoliščino in milejšo kazen. Tu
je šlo za ločevanje med pravnimi termini, kakršni sta oznaki 'recidivo' in 'con-
suetudinario' za storilca kaznivega dejanja (versko-moralni teksti tega časa25
so prvega pripisovali grehu ex passione, drugega, ki je še posebej povezan s
povratništvom, pa grehu ex habitu, iz čigar primeža naj bi se bilo sploh tež-
ko iztrgati).
V primerih zaporne kazni v seznamu tihotapcev na Koprskem najde-
mo več primerov pologa varščine za izpust pridržanega oz. zaprtega tihotap-
ca; tako varščino je, denimo, za Martina Scemaza iz Črnega kala (ki je v zapo-
ru sedel od junija) položil župnik iz Loke 20. oktobra 1796, v dveh primerih
pa (verjetno premožnež) Anton Žgavec iz Trsta. 11. julija 1798 je ta za Vicenza
Budovicha vplačal 190 forintov, za brata Alletich pa 180 forintov. Budovich je
sicer tovoril zelo veliko količino tobaka (4 sode oziroma 142 malih liber, torej
dobrih 42 kg tobaka), ob plačilu varščine pa je bil po dobrem mesecu dni iz-
puščen iz zapora. Za svojega kolona je leta 1799 varščino vplačal tudi koprski
plemič Grisoni, zato je možno sklepati, da je šlo v teh primerih za protekcijo
delodajalca nad svojim delavcem.26
Velik obseg denarnih kazni (katerih višine sicer ni mogoče premosoraz-
merno povezati s količino tihotapljenega tobaka) najbrž kaže tudi na potre-
bo tobačne uprave po pridobivanju dodatnih finančnih prilivov. Vse denarne
kazni so se namreč delile: polovica je šla tistim, ki so tihotapca prijeli (ter mo-
rebitnim ovaditeljem), polovica pa Fermi in finančni blagajni.27 Vodja patrul-
23 SI-PAK 291, Cadamuro, t.e. 27, »Capitoli stabiliti per la continuazione del contratto de' 14 decem-
bre 1784 per la Ferma generale del Tabacco«, Benetke, 15. maj 1798; prim. SI-PAK 291, Cadamuro,
t.e. 23, »Contrabbandieri arrestati«; »Provincia di Capodistria«.
24 SI-PAK 291, Cadamuro, t.e. 27, »Capitoli stabiliti per la continuazione del contratto de' 14 decem-
bre 1784 per la Ferma generale del Tabacco«, Benetke, 15. maj 1798.
25 Gl. npr. Terzago, Istruzione pratica.
26 SI-PAK 291, Cadamuro, t.e. 23, »Contrabbandieri arrestati«; »Provincia di Capodistria«.
27 SI-PAK 291, Cadamuro, t.e. 27, »Capitoli stabiliti per la continuazione del contratto de' 14 decem-
bre 1784 per la Ferma generale del Tabacco«, Benetke, 15. maj 1798.
233
najbrž tudi materialna nagrada, saj so del denarne kazni ob aretaciji kršiteljev
(poleg vodje patrulje za arest) dobili prav ovaditelji.23
Kazni so v primerih istrskih tihotapcev vključevale: resen opomin, za-
por (po veljavnih zakonih do največ 3 let24), v primeru procesa skupaj s porav-
navo sodnih stroškov, večinoma pa so bile denarne – mnogi so kazen prosto-
voljno plačali, drugi so morali namesto tega zastaviti blago (npr. platno, srajce,
kovine, jadra, …). Če tihotapci niso bili povratniki ali sicer prestopniki, je to
zanje v praksi običajno pomenilo olajševalno okoliščino in milejšo kazen. Tu
je šlo za ločevanje med pravnimi termini, kakršni sta oznaki 'recidivo' in 'con-
suetudinario' za storilca kaznivega dejanja (versko-moralni teksti tega časa25
so prvega pripisovali grehu ex passione, drugega, ki je še posebej povezan s
povratništvom, pa grehu ex habitu, iz čigar primeža naj bi se bilo sploh tež-
ko iztrgati).
V primerih zaporne kazni v seznamu tihotapcev na Koprskem najde-
mo več primerov pologa varščine za izpust pridržanega oz. zaprtega tihotap-
ca; tako varščino je, denimo, za Martina Scemaza iz Črnega kala (ki je v zapo-
ru sedel od junija) položil župnik iz Loke 20. oktobra 1796, v dveh primerih
pa (verjetno premožnež) Anton Žgavec iz Trsta. 11. julija 1798 je ta za Vicenza
Budovicha vplačal 190 forintov, za brata Alletich pa 180 forintov. Budovich je
sicer tovoril zelo veliko količino tobaka (4 sode oziroma 142 malih liber, torej
dobrih 42 kg tobaka), ob plačilu varščine pa je bil po dobrem mesecu dni iz-
puščen iz zapora. Za svojega kolona je leta 1799 varščino vplačal tudi koprski
plemič Grisoni, zato je možno sklepati, da je šlo v teh primerih za protekcijo
delodajalca nad svojim delavcem.26
Velik obseg denarnih kazni (katerih višine sicer ni mogoče premosoraz-
merno povezati s količino tihotapljenega tobaka) najbrž kaže tudi na potre-
bo tobačne uprave po pridobivanju dodatnih finančnih prilivov. Vse denarne
kazni so se namreč delile: polovica je šla tistim, ki so tihotapca prijeli (ter mo-
rebitnim ovaditeljem), polovica pa Fermi in finančni blagajni.27 Vodja patrul-
23 SI-PAK 291, Cadamuro, t.e. 27, »Capitoli stabiliti per la continuazione del contratto de' 14 decem-
bre 1784 per la Ferma generale del Tabacco«, Benetke, 15. maj 1798; prim. SI-PAK 291, Cadamuro,
t.e. 23, »Contrabbandieri arrestati«; »Provincia di Capodistria«.
24 SI-PAK 291, Cadamuro, t.e. 27, »Capitoli stabiliti per la continuazione del contratto de' 14 decem-
bre 1784 per la Ferma generale del Tabacco«, Benetke, 15. maj 1798.
25 Gl. npr. Terzago, Istruzione pratica.
26 SI-PAK 291, Cadamuro, t.e. 23, »Contrabbandieri arrestati«; »Provincia di Capodistria«.
27 SI-PAK 291, Cadamuro, t.e. 27, »Capitoli stabiliti per la continuazione del contratto de' 14 decem-
bre 1784 per la Ferma generale del Tabacco«, Benetke, 15. maj 1798.
233
