Page 232 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 232
upor, nasilje in preživetje
16
14
14
12
10
10 9
8
65 6
5
4 33
2 22
2
00000
0
1789 1790 1791 1792 1793 1794 1795 1796 1797 1798 1799 1800 1801 1802 1803 1804
Slika 14:. Aretirani tihotapci iz evidence koprske tobačne uprave po letih.21
Vir: SI-PAK 291, Cadamuro, t.e. 23, Contrabbandieri arrestati; Provincia di
Capodistria.
Nadzor nad tihotapstvom je potekal preko zaupnikov (confidenti), pred-
vsem pa patrulj, ki so izvajale ciljne obhode (sejmi v mestih, pristanišča, tra-
jekti – zlasti na relaciji Koper-Trst, …) in zasegle prepovedan tobak, kršitelje
pa privedle pred sodno instanco. Na podeželju so pri tem lahko po potre-
bi pomagale tudi černide (kmečka vojska). Iskanje potencialnih tihotapcev
je deloma slonelo tudi na ovadbah. Zaradi zagotavljanja resničnosti posre-
dovanih ovadb (te bi namreč lahko bile namesto s pravičnostjo motivirane
z »zasebnimi strastmi, nepremišljenostjo«) ter preprečevanja zlorab je bil ob
začetku prvega avstrijskega obdobja v Istri (s strani Rotha 29. junija 1798)
izdan odlok, s katerim se je poostrilo sprejemanje ovadb. Morale so namreč
biti podpisane (do tedaj so sicer sprejemali tudi anonimne), potrebno pa je bilo
tudi pričevanje dveh zaupanja vrednih oseb. V občutljivih primerih (tako pri
pisnih kot ustnih ovadbah, naslovljenih na deželno oblast) je bila identiteta
ovaditelja zaščitena.22 Iz deskriptivnega seznama ovadb v zadevi tobak je mo-
goče med ovaditelji izluščiti nekaj 'trgovcev', pri čemer lahko sklepamo, da gre
za tobačne trgovce-zakupnike, ki so jih nelegalne oblike razpečevanja tobaka
morda prikrajšale za zaslužek. Dodatna motivacija za podajo ovadbe pa je bila
21 V primeru tihotapskih skupin so le-te štete kot ena enota.
22 La Provincia dell'Istria, 9. junij 1849, IV, št. 27.
232
16
14
14
12
10
10 9
8
65 6
5
4 33
2 22
2
00000
0
1789 1790 1791 1792 1793 1794 1795 1796 1797 1798 1799 1800 1801 1802 1803 1804
Slika 14:. Aretirani tihotapci iz evidence koprske tobačne uprave po letih.21
Vir: SI-PAK 291, Cadamuro, t.e. 23, Contrabbandieri arrestati; Provincia di
Capodistria.
Nadzor nad tihotapstvom je potekal preko zaupnikov (confidenti), pred-
vsem pa patrulj, ki so izvajale ciljne obhode (sejmi v mestih, pristanišča, tra-
jekti – zlasti na relaciji Koper-Trst, …) in zasegle prepovedan tobak, kršitelje
pa privedle pred sodno instanco. Na podeželju so pri tem lahko po potre-
bi pomagale tudi černide (kmečka vojska). Iskanje potencialnih tihotapcev
je deloma slonelo tudi na ovadbah. Zaradi zagotavljanja resničnosti posre-
dovanih ovadb (te bi namreč lahko bile namesto s pravičnostjo motivirane
z »zasebnimi strastmi, nepremišljenostjo«) ter preprečevanja zlorab je bil ob
začetku prvega avstrijskega obdobja v Istri (s strani Rotha 29. junija 1798)
izdan odlok, s katerim se je poostrilo sprejemanje ovadb. Morale so namreč
biti podpisane (do tedaj so sicer sprejemali tudi anonimne), potrebno pa je bilo
tudi pričevanje dveh zaupanja vrednih oseb. V občutljivih primerih (tako pri
pisnih kot ustnih ovadbah, naslovljenih na deželno oblast) je bila identiteta
ovaditelja zaščitena.22 Iz deskriptivnega seznama ovadb v zadevi tobak je mo-
goče med ovaditelji izluščiti nekaj 'trgovcev', pri čemer lahko sklepamo, da gre
za tobačne trgovce-zakupnike, ki so jih nelegalne oblike razpečevanja tobaka
morda prikrajšale za zaslužek. Dodatna motivacija za podajo ovadbe pa je bila
21 V primeru tihotapskih skupin so le-te štete kot ena enota.
22 La Provincia dell'Istria, 9. junij 1849, IV, št. 27.
232
