Page 231 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 231
koper in tihotapci tobaka na prelomu iz 18. v 19. stoletje
(c. kr. komisar za Istro, Dalmacijo in Albanijo) je že po preliminarnem miru
predvidel začasno ureditev ozemlja, na čelo 'provizorične deželne vlade' (go-
verno provvisorio austriaco) v Kopru pa je postavil barona Franza Filipa
Rotha. Funkcije nekdanjih beneških podestatov so bile razdeljene med posa-
mezne organe nove oblasti. Vendar pa spremembe kljub menjavi političnega
okvirja niso bile radikalne in težko bi trdili, da so ključno vplivale na razsež-
nosti te nelegalne dejavnosti. Zlasti to t. i. prvo avstrijsko obdobje (1797–1805)
je bilo pravzaprav prehodno obdobje, v katerem so imele notranje upravno-te-
ritorialne spremembe po mnenju številnih zgodovinarjev bolj provizoričen
značaj.15
Število prijetih tihotapcev (kakor je razvidno iz grafičnega prikaza), ki
jih je beležila koprska tobačna uprava, naraste v letih po zamenjavi oblasti.
Porast pa vendarle ni bil tako množičen, da bi ga lahko pripisali točno
določenim dejavnikom, poleg tega pa se je treba zavedati, da so tovrstni
seznami lahko tudi rezultat večje ali manjše učinkovitosti nadzornega
aparata. Nenazadnje bi številke v konkretnem primeru lahko pripisali
zamenjavi odgovornega vodje patrulje za nadzor nad pretokom tobaka,16
obenem pa je potrebno pred očmi imeti dejstvo, da seznam kršiteljev (v njem
je mogoče identificirati 75 oseb, med letoma 1789 in 1804) ne daje popol-
ne slike o razsežnosti tega pojava. Poleg tega, da se je neznano število kršite-
ljev izmuznilo roki pravice, so namreč nekateri podatki evidentirani v dru-
gih dokumentih.
Nekaj oseb (8), ki se v seznamu aretiranih17 ne pojavijo, je zabeleženih,
denimo, v knjigi ovadb (1800–1802) oziroma v ločenem seznamu oseb,18 ki so
bile (v času do konca Beneške republike) obsojene zaradi tihotapstva ali po-
sedovanja prepovedanega tobaka, poleg tega pa je posebna evidenca beležila
osebe (še 31 izvzetih iz seznama prijetih za obdobje med 1789 in 1790), med
katerimi so bile nekatere zgolj osumljene tihotapstva,19 pa jim le-to ni bilo do-
kazano. V enem primeru je razvidno, da je ob zamenjavi beneške z avstrijsko
oblastjo nastala manjša luknja v izvajanju pravne prakse, saj je bil sicer izvršen
proces proti obtoženemu, vendar do končne sodbe ni prišlo.20
15 Gl. npr. Gottardi, »Sodna uprava;« Žitko, »Sistemi oblasti;« Marin, »Upravna in teritorialna«
idr.
16 Domenico Folegato, ki je v tej vlogi nastopil v zadnji tretjini leta 1800, je morda v lov na tihotapce
vlagal več truda in angažmaja kot njegov predhodnik Antonio Crovato.
17 SI-PAK 291, Cadamuro, t.e. 23, »Contrabbandieri arrestati«; »Provincia di Capodistria«.
18 Gre za dodatnih 12 oseb, od tega 2 ženski.
19 SI-PAK 291, Cadamuro, t.e. 27.
20 SI-PAK 291, Cadamuro, t.e. 27, »Contrabbandieri processati e condannati«.
231
(c. kr. komisar za Istro, Dalmacijo in Albanijo) je že po preliminarnem miru
predvidel začasno ureditev ozemlja, na čelo 'provizorične deželne vlade' (go-
verno provvisorio austriaco) v Kopru pa je postavil barona Franza Filipa
Rotha. Funkcije nekdanjih beneških podestatov so bile razdeljene med posa-
mezne organe nove oblasti. Vendar pa spremembe kljub menjavi političnega
okvirja niso bile radikalne in težko bi trdili, da so ključno vplivale na razsež-
nosti te nelegalne dejavnosti. Zlasti to t. i. prvo avstrijsko obdobje (1797–1805)
je bilo pravzaprav prehodno obdobje, v katerem so imele notranje upravno-te-
ritorialne spremembe po mnenju številnih zgodovinarjev bolj provizoričen
značaj.15
Število prijetih tihotapcev (kakor je razvidno iz grafičnega prikaza), ki
jih je beležila koprska tobačna uprava, naraste v letih po zamenjavi oblasti.
Porast pa vendarle ni bil tako množičen, da bi ga lahko pripisali točno
določenim dejavnikom, poleg tega pa se je treba zavedati, da so tovrstni
seznami lahko tudi rezultat večje ali manjše učinkovitosti nadzornega
aparata. Nenazadnje bi številke v konkretnem primeru lahko pripisali
zamenjavi odgovornega vodje patrulje za nadzor nad pretokom tobaka,16
obenem pa je potrebno pred očmi imeti dejstvo, da seznam kršiteljev (v njem
je mogoče identificirati 75 oseb, med letoma 1789 in 1804) ne daje popol-
ne slike o razsežnosti tega pojava. Poleg tega, da se je neznano število kršite-
ljev izmuznilo roki pravice, so namreč nekateri podatki evidentirani v dru-
gih dokumentih.
Nekaj oseb (8), ki se v seznamu aretiranih17 ne pojavijo, je zabeleženih,
denimo, v knjigi ovadb (1800–1802) oziroma v ločenem seznamu oseb,18 ki so
bile (v času do konca Beneške republike) obsojene zaradi tihotapstva ali po-
sedovanja prepovedanega tobaka, poleg tega pa je posebna evidenca beležila
osebe (še 31 izvzetih iz seznama prijetih za obdobje med 1789 in 1790), med
katerimi so bile nekatere zgolj osumljene tihotapstva,19 pa jim le-to ni bilo do-
kazano. V enem primeru je razvidno, da je ob zamenjavi beneške z avstrijsko
oblastjo nastala manjša luknja v izvajanju pravne prakse, saj je bil sicer izvršen
proces proti obtoženemu, vendar do končne sodbe ni prišlo.20
15 Gl. npr. Gottardi, »Sodna uprava;« Žitko, »Sistemi oblasti;« Marin, »Upravna in teritorialna«
idr.
16 Domenico Folegato, ki je v tej vlogi nastopil v zadnji tretjini leta 1800, je morda v lov na tihotapce
vlagal več truda in angažmaja kot njegov predhodnik Antonio Crovato.
17 SI-PAK 291, Cadamuro, t.e. 23, »Contrabbandieri arrestati«; »Provincia di Capodistria«.
18 Gre za dodatnih 12 oseb, od tega 2 ženski.
19 SI-PAK 291, Cadamuro, t.e. 27.
20 SI-PAK 291, Cadamuro, t.e. 27, »Contrabbandieri processati e condannati«.
231
