Page 239 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 239
koper in tihotapci tobaka na prelomu iz 18. v 19. stoletje
Posebnega pomena je v teh primerih tudi prestopanje meja; po koncu be-
neške nadoblasti so nekdaj zunanje meje postale notranje, znotraj iste držav-
ne tvorbe – kljub temu pa so stare (upravne) delitve do neke mere ostajale.42
Tihotapci so tako na svojih poteh približno v slabi tretjini primerov presto-
pili bodisi državno (beneško-avstrijsko, mejo beneškega ozemlja ter ogrsko-
-hrvaškega kraljestva ipd.) bodisi deželno (npr. med Istro in Kranjsko) ali ju-
risdikcijsko mejo posameznih gospostev (npr. Barban, Pazin, Kastav). Nova
upravna struktura ob začetku 19. stoletja je namreč vključevala okraje nekda-
nje beneške Istre, vključno z gospostvi s samostojno upravo, ter na drugi strani
gospostva, upravno podrejena Pazinski grofiji, ter občine v okviru kastavske-
ga gospostva.43
Najzanimivejša pa bi bila morda socialna struktura tihotapcev, iz kate-
re bi lahko sklepali o morebitnem kombiniranju ekonomskih dejavnosti na
posameznih območjih. Omembe poklicev ali indici o socialnem ozadju pri-
jetih oseb so bolj kot ne fragmentarni (npr. trgovec z lesom, koruzo, rudniški
kovač, kmet, plemič, služkinja), nekonsistentno zapisovanje podatkov pa zato
žal ne omogoča dovolj natančne analize v tem pogledu. Kakšno mesto je ime-
lo morebitno trgovanje s tobakom v celotni ekonomiji posamezne (npr. dru-
žinske ali širše) skupnosti, je torej v tem primeru težko ugotavljati. Verjetno
je, da so se mnogi 'tihotapci' te prakse posluževali zaradi dodatnega zaslužka;
kakor je na primeru Furlanije pokazal Bianco,44 je namreč lahko šlo za precej
dobičkonosen posel. Glede na to, da je bila oznaka 'tihotapec' v očeh tobač-
nih uradnikov izjemno široka (posledično je bila izjemno pestra tudi social-
na struktura prijetih 'tihotapcev'), ugotavljanje nekih strukturnih značilnosti
teh prestopnikov niti ni smiselno. Dodati pa velja, da sicer ni šlo izključno za
moško dejavnost, saj je bilo žensk nekje med 8 in 11 %.
Namesto zaključka
Mnoga vprašanja ostajajo brez odgovora, npr., ali gre v obravnavanih prime-
rih za tihotapljenje zaradi ekonomske stiske?45 Ali je mogoče govoriti o pre-
živetvenih strategijah ali zgolj o priložnostnem zaslužku oziroma kvečjemu
osebni uporabi? Ravno tako ostajajo neznani sami vzgibi, ki so posameznike
ali skupine vodili v izvajanje nedovoljenih praks. V kolikšni meri lahko govo-
42 Dodati pa je treba, da je bila nekdanja beneška Istra – kljub temu, da je bila priključena Avstriji –
upravno ločena od nekdanje avstrijske Istre, kvarnerski otoki pa so bili podrejeni Dalmaciji.
43 Gl. Crnković, »Administrativno-teritorijalno ustrojstvo,« 193–202.
44 Bianco, Contadini, sbirri, 98 itd.
45 Le iz enega primera je razvidno, da je bil tihotapec tako obubožan, da ni mogel izplačati kazni ozi-
roma sodnih stroškov, zato je bila višina kazni znižana, saj po pravilniku ni mogla biti odpravljena,
gl. SI-PAK 291, Cadamuro, t.e. 23, »Contrabbandieri arrestati«; »Provincia di Capodistria«.
239
Posebnega pomena je v teh primerih tudi prestopanje meja; po koncu be-
neške nadoblasti so nekdaj zunanje meje postale notranje, znotraj iste držav-
ne tvorbe – kljub temu pa so stare (upravne) delitve do neke mere ostajale.42
Tihotapci so tako na svojih poteh približno v slabi tretjini primerov presto-
pili bodisi državno (beneško-avstrijsko, mejo beneškega ozemlja ter ogrsko-
-hrvaškega kraljestva ipd.) bodisi deželno (npr. med Istro in Kranjsko) ali ju-
risdikcijsko mejo posameznih gospostev (npr. Barban, Pazin, Kastav). Nova
upravna struktura ob začetku 19. stoletja je namreč vključevala okraje nekda-
nje beneške Istre, vključno z gospostvi s samostojno upravo, ter na drugi strani
gospostva, upravno podrejena Pazinski grofiji, ter občine v okviru kastavske-
ga gospostva.43
Najzanimivejša pa bi bila morda socialna struktura tihotapcev, iz kate-
re bi lahko sklepali o morebitnem kombiniranju ekonomskih dejavnosti na
posameznih območjih. Omembe poklicev ali indici o socialnem ozadju pri-
jetih oseb so bolj kot ne fragmentarni (npr. trgovec z lesom, koruzo, rudniški
kovač, kmet, plemič, služkinja), nekonsistentno zapisovanje podatkov pa zato
žal ne omogoča dovolj natančne analize v tem pogledu. Kakšno mesto je ime-
lo morebitno trgovanje s tobakom v celotni ekonomiji posamezne (npr. dru-
žinske ali širše) skupnosti, je torej v tem primeru težko ugotavljati. Verjetno
je, da so se mnogi 'tihotapci' te prakse posluževali zaradi dodatnega zaslužka;
kakor je na primeru Furlanije pokazal Bianco,44 je namreč lahko šlo za precej
dobičkonosen posel. Glede na to, da je bila oznaka 'tihotapec' v očeh tobač-
nih uradnikov izjemno široka (posledično je bila izjemno pestra tudi social-
na struktura prijetih 'tihotapcev'), ugotavljanje nekih strukturnih značilnosti
teh prestopnikov niti ni smiselno. Dodati pa velja, da sicer ni šlo izključno za
moško dejavnost, saj je bilo žensk nekje med 8 in 11 %.
Namesto zaključka
Mnoga vprašanja ostajajo brez odgovora, npr., ali gre v obravnavanih prime-
rih za tihotapljenje zaradi ekonomske stiske?45 Ali je mogoče govoriti o pre-
živetvenih strategijah ali zgolj o priložnostnem zaslužku oziroma kvečjemu
osebni uporabi? Ravno tako ostajajo neznani sami vzgibi, ki so posameznike
ali skupine vodili v izvajanje nedovoljenih praks. V kolikšni meri lahko govo-
42 Dodati pa je treba, da je bila nekdanja beneška Istra – kljub temu, da je bila priključena Avstriji –
upravno ločena od nekdanje avstrijske Istre, kvarnerski otoki pa so bili podrejeni Dalmaciji.
43 Gl. Crnković, »Administrativno-teritorijalno ustrojstvo,« 193–202.
44 Bianco, Contadini, sbirri, 98 itd.
45 Le iz enega primera je razvidno, da je bil tihotapec tako obubožan, da ni mogel izplačati kazni ozi-
roma sodnih stroškov, zato je bila višina kazni znižana, saj po pravilniku ni mogla biti odpravljena,
gl. SI-PAK 291, Cadamuro, t.e. 23, »Contrabbandieri arrestati«; »Provincia di Capodistria«.
239
