Page 236 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 236
upor, nasilje in preživetje
vzajemne pomoči v posameznih skupnostih, o čemer pa sicer izvemo prema-
lo, saj razpoložljivi viri nudijo zgolj pogled s perspektive nadzornih in prav-
nih organov.
V tem kontekstu velja omeniti primer tihotapca po imenu Matte Dob-
rez iz (habsburškega) Veprinca pri Reki, ki ga je v Oprtalju februarja 1802 ova-
dil trgovec Giuseppe Perzico. Dobrez se je skrival v hiši Lucije, vdove Nicco-
loja Plocherja, ki je bila drugič poročena s Simonom Damianijem iz Šterne.38
Dobrez je namreč na območju Oprtalja prodal vrečo in pol prepovedanega to-
baka. Novembra so v procesu spoznali za krive (oziroma to podprli z dokazi)
tudi njegove pomočnike oziroma osebe, ki so mu zagotovile skrivališče. Poleg
Damianija je bil za sodelovanje pri prodaji obsojen tudi Pietro Ipsa, Lucijin ne-
čak. Zaradi pomanjkanja dokazov pa niso mogli kaznovati še dveh domnevno
vpletenih, Francesca Morettija iz Buzeta ter oprtaljskega dekana Giuseppeja
Novella, ki naj bi mu ravno tako nudil zatočišče in od njega tudi kupoval to-
bak.39 Damianija so prijeli konec septembra 1803 pri oprtaljski cerkvi sv. Luci-
je in ga naposled po več neuspelih poskusih pridržali.40 Razvidno je torej, da v
primeru načrtnega tihotapstva ta dejavnost ni slonela le na posamezniku, am-
pak je včasih vključevala sodelovanje več oseb, denimo nekaterih sorodnikov.
Poti tobaka
Rekonstrukcija prostorske slike poti tihotapljenja tobaka je izvedljiva le delo-
ma, in sicer preko poznavanja krajev izvora na eni in krajev prijetja tihotapcev
na drugi strani. Težko bi izpostavili posebna območja oziroma kraje, v katerih
je tihotapstvo morda bolj izstopalo, vendarle pa je mogoče identificirati večje
teritorialne enote, iz katerih so prihajali tihotapci.
Iz prikaza je razvidno, da je več kot polovica v Istri prijetih oseb v zade-
vi tobak prihajala iz (po koncu Beneške republike nekdanjega) beneškega dela
Istre; gre zlasti za obmorska mesta in njihova zaledja, med njimi Koper, Pi-
ran, Poreč, Rovinj, Labin, ter kraje, kot so Fažana, Galižana, Vodnjan, Mar-
čana, Marčenigla, Motovun idr. Dodaten delež k temu prispevajo tudi osebe,
ki so prihajale z območja Benetk oziroma zalednega Dogada (Burano, Chiog-
gia idr.). V enakem odstotku so zastopani tihotapci iz različnih fevdalnih gos-
postev, tako tistih, ki so sodila v beneški, kot tistih, ki so spadala v habsbur-
ški del Istre. Nekoliko manjši je odstotek na eni strani prišlekov iz Furlanije in
na drugi s Kranjske, sledi pa še Trst. Ključno vprašanje na tem mestu bi sicer
bilo, kje so aretirane osebe tobak kupile; s tem védenjem bi bilo mogoče v ce-
38 SI-PAK 291, Cadamuro, t.e. 27, »Regia Ferma Tabacchi – Denonzie«.
39 SI-PAK 291, Cadamuro, t.e. 25, »Lettere«.
40 SI-PAK 291, Cadamuro, t.e. 23, »Contrabbandieri arrestati; Provincia di Capodistria«.
236
vzajemne pomoči v posameznih skupnostih, o čemer pa sicer izvemo prema-
lo, saj razpoložljivi viri nudijo zgolj pogled s perspektive nadzornih in prav-
nih organov.
V tem kontekstu velja omeniti primer tihotapca po imenu Matte Dob-
rez iz (habsburškega) Veprinca pri Reki, ki ga je v Oprtalju februarja 1802 ova-
dil trgovec Giuseppe Perzico. Dobrez se je skrival v hiši Lucije, vdove Nicco-
loja Plocherja, ki je bila drugič poročena s Simonom Damianijem iz Šterne.38
Dobrez je namreč na območju Oprtalja prodal vrečo in pol prepovedanega to-
baka. Novembra so v procesu spoznali za krive (oziroma to podprli z dokazi)
tudi njegove pomočnike oziroma osebe, ki so mu zagotovile skrivališče. Poleg
Damianija je bil za sodelovanje pri prodaji obsojen tudi Pietro Ipsa, Lucijin ne-
čak. Zaradi pomanjkanja dokazov pa niso mogli kaznovati še dveh domnevno
vpletenih, Francesca Morettija iz Buzeta ter oprtaljskega dekana Giuseppeja
Novella, ki naj bi mu ravno tako nudil zatočišče in od njega tudi kupoval to-
bak.39 Damianija so prijeli konec septembra 1803 pri oprtaljski cerkvi sv. Luci-
je in ga naposled po več neuspelih poskusih pridržali.40 Razvidno je torej, da v
primeru načrtnega tihotapstva ta dejavnost ni slonela le na posamezniku, am-
pak je včasih vključevala sodelovanje več oseb, denimo nekaterih sorodnikov.
Poti tobaka
Rekonstrukcija prostorske slike poti tihotapljenja tobaka je izvedljiva le delo-
ma, in sicer preko poznavanja krajev izvora na eni in krajev prijetja tihotapcev
na drugi strani. Težko bi izpostavili posebna območja oziroma kraje, v katerih
je tihotapstvo morda bolj izstopalo, vendarle pa je mogoče identificirati večje
teritorialne enote, iz katerih so prihajali tihotapci.
Iz prikaza je razvidno, da je več kot polovica v Istri prijetih oseb v zade-
vi tobak prihajala iz (po koncu Beneške republike nekdanjega) beneškega dela
Istre; gre zlasti za obmorska mesta in njihova zaledja, med njimi Koper, Pi-
ran, Poreč, Rovinj, Labin, ter kraje, kot so Fažana, Galižana, Vodnjan, Mar-
čana, Marčenigla, Motovun idr. Dodaten delež k temu prispevajo tudi osebe,
ki so prihajale z območja Benetk oziroma zalednega Dogada (Burano, Chiog-
gia idr.). V enakem odstotku so zastopani tihotapci iz različnih fevdalnih gos-
postev, tako tistih, ki so sodila v beneški, kot tistih, ki so spadala v habsbur-
ški del Istre. Nekoliko manjši je odstotek na eni strani prišlekov iz Furlanije in
na drugi s Kranjske, sledi pa še Trst. Ključno vprašanje na tem mestu bi sicer
bilo, kje so aretirane osebe tobak kupile; s tem védenjem bi bilo mogoče v ce-
38 SI-PAK 291, Cadamuro, t.e. 27, »Regia Ferma Tabacchi – Denonzie«.
39 SI-PAK 291, Cadamuro, t.e. 25, »Lettere«.
40 SI-PAK 291, Cadamuro, t.e. 23, »Contrabbandieri arrestati; Provincia di Capodistria«.
236
