Page 244 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 244
upor, nasilje in preživetje
kom veljavnosti 1769). V prispevku bodo tako predstavljena temeljna pravna
izhodišča, ki jih v komentarjih k omenjenemu kazenskemu redu izpostavljajo
najvplivnejši sodobni pravniki, ki sledijo postopnemu uveljavljanju naravnega
prava in ki so jih poznali sodniki, delujoči kot pravni svetovalci na višjih ka-
zenskih sodiščih ob koncu 18. stoletja, ko je Constitutio criminalis Theresia-
na že zamenjal kazenski red Jožefa II (1787).1
Razprava bo po uvodnem pregledu odnosa materialnega in procesnega
prava zajela analizo različnih tipov kraj »iz stiske« v času posebej intenzivne
eksistenčne krize (1816–1818). Podlaga analizi bo gradivo apelacijskega sodišča
v Celovcu, kjer se izvrstno prikaže uporaba pravne teorije v praksi ter mnogo-
teri vplivi različnih družbenih skupin in lokalnih skupnosti, ki so odločale o
prijavi storilca in nato še o njegovi sodbi. Na mikro ravni bodo analizirani pri-
meri, ki so bili sicer kvalificirani kot različni tipi zločinov po kazenskem ma-
terialnem pravu, a pri katerih se je, četudi v sami utemeljitvi obsodbe ni bilo
vedno posebej navedeno, upoštevalo eksistenčno stisko kot eno od pomemb-
nih olajševalnih okoliščin, ki bi lahko bistveno vplivala na izrečeno kazen.
V določenih primerih, zlasti pri povratnikih, pa se je eksistenčno stisko na-
merno zamolčalo. Predstavljeni bodo različni primeri kraj iz stiske in razsoja-
nje (tudi odnos) sodnikov in pravnih svetnikov na revizijskem organu in tudi
vrhovnem pravosodnem organu (Oberstejustizstelle). Zlasti slednjega so zaz-
namovali stereotipi in različno vrednotenje sicer podobnih kraj, ki se je ozira-
lo na družbeni ugled (sloves) in socialno pozicijo posameznika v skupnosti, pa
tudi na višino zagrožene kazni po materialnem kazenskemu pravu. Ker je bilo
vrednotenje kraje iz stiske pogosto odvisno od splošnih družbenih okoliščin,
je za razumevanje odnosa pravnikov do tovrstnih zločinov potrebno predsta-
viti določene splošne (družbene in kulturne, demografske, religiozne in go-
spodarske) okoliščine kriz ob sočasnem obstoju določenih mehanizmov (in-
stitucij) za obvladovanje kriznih okoliščin, pa tudi načine odziva širših slojev
prebivalstva, ki jih je prizadela eksistenčna kriza. Odločanje sodnikov, torej
sodna praksa, je predstavljalo zmes politične in pravne teorije na eni strani ter
neposredne, individualne izkušnje s stisko, ki so jo zaznamovala čustva in ko-
lektivni imaginariji, na drugi. V prispevku bodo najprej predstavljene splošne
okoliščine eksistenčnih kriz v Evropi, saj je, kot je trdil najvplivnejši pravnik v
18. stoletju Samuel Pufendorf, stiska okoliščina, ki je zakon ne zna opredeliti.
V ospredju tega prispevka bo analiza individualnih akcij in kolektivnih
odzivov, ki so v pisnem gradivu pogosto zlasti zmes predstav (urbanih) elit.
Te v času eksistenčnih kriz zaznamujejo drugi kolektivni strahovi in drugi
1 Ti so vplivali tudi na kazensko zakonodajo začetka 19. stoletja (1803).
244
kom veljavnosti 1769). V prispevku bodo tako predstavljena temeljna pravna
izhodišča, ki jih v komentarjih k omenjenemu kazenskemu redu izpostavljajo
najvplivnejši sodobni pravniki, ki sledijo postopnemu uveljavljanju naravnega
prava in ki so jih poznali sodniki, delujoči kot pravni svetovalci na višjih ka-
zenskih sodiščih ob koncu 18. stoletja, ko je Constitutio criminalis Theresia-
na že zamenjal kazenski red Jožefa II (1787).1
Razprava bo po uvodnem pregledu odnosa materialnega in procesnega
prava zajela analizo različnih tipov kraj »iz stiske« v času posebej intenzivne
eksistenčne krize (1816–1818). Podlaga analizi bo gradivo apelacijskega sodišča
v Celovcu, kjer se izvrstno prikaže uporaba pravne teorije v praksi ter mnogo-
teri vplivi različnih družbenih skupin in lokalnih skupnosti, ki so odločale o
prijavi storilca in nato še o njegovi sodbi. Na mikro ravni bodo analizirani pri-
meri, ki so bili sicer kvalificirani kot različni tipi zločinov po kazenskem ma-
terialnem pravu, a pri katerih se je, četudi v sami utemeljitvi obsodbe ni bilo
vedno posebej navedeno, upoštevalo eksistenčno stisko kot eno od pomemb-
nih olajševalnih okoliščin, ki bi lahko bistveno vplivala na izrečeno kazen.
V določenih primerih, zlasti pri povratnikih, pa se je eksistenčno stisko na-
merno zamolčalo. Predstavljeni bodo različni primeri kraj iz stiske in razsoja-
nje (tudi odnos) sodnikov in pravnih svetnikov na revizijskem organu in tudi
vrhovnem pravosodnem organu (Oberstejustizstelle). Zlasti slednjega so zaz-
namovali stereotipi in različno vrednotenje sicer podobnih kraj, ki se je ozira-
lo na družbeni ugled (sloves) in socialno pozicijo posameznika v skupnosti, pa
tudi na višino zagrožene kazni po materialnem kazenskemu pravu. Ker je bilo
vrednotenje kraje iz stiske pogosto odvisno od splošnih družbenih okoliščin,
je za razumevanje odnosa pravnikov do tovrstnih zločinov potrebno predsta-
viti določene splošne (družbene in kulturne, demografske, religiozne in go-
spodarske) okoliščine kriz ob sočasnem obstoju določenih mehanizmov (in-
stitucij) za obvladovanje kriznih okoliščin, pa tudi načine odziva širših slojev
prebivalstva, ki jih je prizadela eksistenčna kriza. Odločanje sodnikov, torej
sodna praksa, je predstavljalo zmes politične in pravne teorije na eni strani ter
neposredne, individualne izkušnje s stisko, ki so jo zaznamovala čustva in ko-
lektivni imaginariji, na drugi. V prispevku bodo najprej predstavljene splošne
okoliščine eksistenčnih kriz v Evropi, saj je, kot je trdil najvplivnejši pravnik v
18. stoletju Samuel Pufendorf, stiska okoliščina, ki je zakon ne zna opredeliti.
V ospredju tega prispevka bo analiza individualnih akcij in kolektivnih
odzivov, ki so v pisnem gradivu pogosto zlasti zmes predstav (urbanih) elit.
Te v času eksistenčnih kriz zaznamujejo drugi kolektivni strahovi in drugi
1 Ti so vplivali tudi na kazensko zakonodajo začetka 19. stoletja (1803).
244
