Page 243 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 243
ružbena percepcija in pravna
obravnava zločinov iz stiske
Primer eksistenčne krize
1816–1818 na Slovenskem
Dragica Čeč
Večina znanstvenih del, ki se ukvarja s tematiko malih deliktov iz sti-
ske, sledi Thompsonovi ideji kolektivne in organizirane moralne eko-
nomije (delavskih) množic in se tako osredotoča na upore lačnih, zna-
čilne za urbana okolja (Anglije, Francije). V političnih okoljih, kjer urbanega
vsakdana niso zaznamovali upori lačnih, pa se večina raziskav osredotoča na
mitizirane oblike neorganiziranega socialnega upornika, ki živi na robu druž-
be. Prispevek se bo omejil zgolj na fenomen (malih) kraj v času stiske, tako da
bo povezal oba starejša teoretična koncepta in ju zlasti pri vprašanju individu-
alne in kolektivne percepcije zločinov (prekrškov) iz stiske poskusil dopolniti.
V vseh tu obravnavanih sodnih primerih je bila v odločanje o višini kaz-
ni stiska vključena kot olajševalna okoliščina, izhajajo pa iz dokumentacije,
ohranjene na višjem kazenskem sodišču v Celovcu (Appellations- und Krimi-
nal Obergericht, Klagenfurt). Ideje omilitve kazni zaradi stiske se navezuje-
jo tudi na idejo kršenja norm, po drugi strani pa na temeljne pravice posame-
znika. Osrednje vprašanje kraj iz stiske ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja je
bilo, ali ima družba še pravico, da pred pravico do varovanja premoženja pos-
tavi pravico do preživetja, kot je to omogočala zakonodaja po postulatih zgo-
dnjega krščanstva in kot se je uveljavilo v zgodnjenovoveškem pravu. Izhodi-
šče takšne pravne obravnave je predstavljal 166. člen Constitutio criminalis
Carolina (1532), ki je omogočil izpustitev zločinca ali njegovo milejše kazno-
vanje v primeru kraje iz stiske, če je storilec krajo izvedel izključno iz eksis-
tenčne ogroženosti. Kot splošno veljavni kazenski zakonik je kazenski red
sicer subsidiarno veljal v celotnem Rimskem cesarstvu nemške narodnosti.
Končno odločitev sodnikov je bilo po Carolini v takšnih primerih potreb-
no posredovati v presojo pravnim svetovalcem. Veljavnost Caroline se je sicer
končala s kazenskim redom Constitutio criminalis Theresiana (1768, z začet-
243
obravnava zločinov iz stiske
Primer eksistenčne krize
1816–1818 na Slovenskem
Dragica Čeč
Večina znanstvenih del, ki se ukvarja s tematiko malih deliktov iz sti-
ske, sledi Thompsonovi ideji kolektivne in organizirane moralne eko-
nomije (delavskih) množic in se tako osredotoča na upore lačnih, zna-
čilne za urbana okolja (Anglije, Francije). V političnih okoljih, kjer urbanega
vsakdana niso zaznamovali upori lačnih, pa se večina raziskav osredotoča na
mitizirane oblike neorganiziranega socialnega upornika, ki živi na robu druž-
be. Prispevek se bo omejil zgolj na fenomen (malih) kraj v času stiske, tako da
bo povezal oba starejša teoretična koncepta in ju zlasti pri vprašanju individu-
alne in kolektivne percepcije zločinov (prekrškov) iz stiske poskusil dopolniti.
V vseh tu obravnavanih sodnih primerih je bila v odločanje o višini kaz-
ni stiska vključena kot olajševalna okoliščina, izhajajo pa iz dokumentacije,
ohranjene na višjem kazenskem sodišču v Celovcu (Appellations- und Krimi-
nal Obergericht, Klagenfurt). Ideje omilitve kazni zaradi stiske se navezuje-
jo tudi na idejo kršenja norm, po drugi strani pa na temeljne pravice posame-
znika. Osrednje vprašanje kraj iz stiske ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja je
bilo, ali ima družba še pravico, da pred pravico do varovanja premoženja pos-
tavi pravico do preživetja, kot je to omogočala zakonodaja po postulatih zgo-
dnjega krščanstva in kot se je uveljavilo v zgodnjenovoveškem pravu. Izhodi-
šče takšne pravne obravnave je predstavljal 166. člen Constitutio criminalis
Carolina (1532), ki je omogočil izpustitev zločinca ali njegovo milejše kazno-
vanje v primeru kraje iz stiske, če je storilec krajo izvedel izključno iz eksis-
tenčne ogroženosti. Kot splošno veljavni kazenski zakonik je kazenski red
sicer subsidiarno veljal v celotnem Rimskem cesarstvu nemške narodnosti.
Končno odločitev sodnikov je bilo po Carolini v takšnih primerih potreb-
no posredovati v presojo pravnim svetovalcem. Veljavnost Caroline se je sicer
končala s kazenskim redom Constitutio criminalis Theresiana (1768, z začet-
243
