Page 271 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 271
žbena percepcija in pravna obravnava zločinov iz stiske ...
nih kraj, te je kvečjemu opravičevala izredna eksistenčna stiska, ki je vzbudi-
la gon po samoohranitvi.
Kazenski primeri iz različnih mikroregij dokazujejo, da lahko na obrav-
navanem območju še v 19. stoletju najdemo mnoge novoveške izraze druž-
benih odzivov na krizna obdobja. Kot kažejo statistični podatki o številu
prekrškov – kraj v času eksistenčnih stisk, je bila solidarnost lokalne skup-
nosti zlasti v ruralnih okoljih zaradi splošnega pomanjkanja majhna. Bila je
tudi drugačna od uradnega diskurza v časopisju, ki je sledilo osnovnim zna-
čilnostim kriznih ukrepov: samopromociji in zagotavljanju družbene stabil-
nosti ipd. Statistični porast števila sankcioniranih kraj v času eksistenčne sti-
ske tako lahko dokazuje večjo netolerantnost določene skupnosti do kraj, saj
se mnogi čutijo potisnjeni na eksistenčni rob in se zato kraje ne sankcionirajo
na neformalne načine, ki v skupnosti omogočajo »regulacijo« konfliktov,122
kot je to značilno za obdobja, ko stiska ne zajame tako širokega kroga ljudi.
Predstavljeni primeri pa ne potrjujejo teorije, da so iz stiske kradli zlasti tis-
ti, ki so se znašli v krizi in so kraje opravljali kot obliko socialnega protesta.
Viri in literatura
Arhivski viri
ZAL = Zgodovinski arhiv Ljubljana
ZAL-489, Reg. I., fasc. 177.
StLA = Steiermärkisches Landesarchiv
AG-1788 = Apellationsgericht, l. 1788, 1816, 1817, 1818.
Literatura
Abel, Wilhelm. Massenarmut und Hungerkrisen im vorindustriellen Deut-
schland. Hamburg: Paul Parey, 1974.
Appleby, Andrew B. »Disease or Famine? Mortality in Cumberland and
Westmorland 1580–1640.« Economic History Review 26, no. 3 (1973):
403–32.
Ariès, Philippe. Geschichte des Todes. München: Deutscher Taschenbuch Ver-
lag, 1995.
122 Gre za socialni nadzor vaške skupnosti, ki je v sodnih protokolih pogosto opisan. Včasih pri reše-
vanju konfliktov nastopa mediator, ugledna oseba. V Gornjem Gradu je v primeru Ignaca Korži-
šnika, ki je na cesti okradel neko tujko, kot mediator nastopal duhovnik, StLA, AG-1788, s. 8270,
13. 11. 1788).
271
nih kraj, te je kvečjemu opravičevala izredna eksistenčna stiska, ki je vzbudi-
la gon po samoohranitvi.
Kazenski primeri iz različnih mikroregij dokazujejo, da lahko na obrav-
navanem območju še v 19. stoletju najdemo mnoge novoveške izraze druž-
benih odzivov na krizna obdobja. Kot kažejo statistični podatki o številu
prekrškov – kraj v času eksistenčnih stisk, je bila solidarnost lokalne skup-
nosti zlasti v ruralnih okoljih zaradi splošnega pomanjkanja majhna. Bila je
tudi drugačna od uradnega diskurza v časopisju, ki je sledilo osnovnim zna-
čilnostim kriznih ukrepov: samopromociji in zagotavljanju družbene stabil-
nosti ipd. Statistični porast števila sankcioniranih kraj v času eksistenčne sti-
ske tako lahko dokazuje večjo netolerantnost določene skupnosti do kraj, saj
se mnogi čutijo potisnjeni na eksistenčni rob in se zato kraje ne sankcionirajo
na neformalne načine, ki v skupnosti omogočajo »regulacijo« konfliktov,122
kot je to značilno za obdobja, ko stiska ne zajame tako širokega kroga ljudi.
Predstavljeni primeri pa ne potrjujejo teorije, da so iz stiske kradli zlasti tis-
ti, ki so se znašli v krizi in so kraje opravljali kot obliko socialnega protesta.
Viri in literatura
Arhivski viri
ZAL = Zgodovinski arhiv Ljubljana
ZAL-489, Reg. I., fasc. 177.
StLA = Steiermärkisches Landesarchiv
AG-1788 = Apellationsgericht, l. 1788, 1816, 1817, 1818.
Literatura
Abel, Wilhelm. Massenarmut und Hungerkrisen im vorindustriellen Deut-
schland. Hamburg: Paul Parey, 1974.
Appleby, Andrew B. »Disease or Famine? Mortality in Cumberland and
Westmorland 1580–1640.« Economic History Review 26, no. 3 (1973):
403–32.
Ariès, Philippe. Geschichte des Todes. München: Deutscher Taschenbuch Ver-
lag, 1995.
122 Gre za socialni nadzor vaške skupnosti, ki je v sodnih protokolih pogosto opisan. Včasih pri reše-
vanju konfliktov nastopa mediator, ugledna oseba. V Gornjem Gradu je v primeru Ignaca Korži-
šnika, ki je na cesti okradel neko tujko, kot mediator nastopal duhovnik, StLA, AG-1788, s. 8270,
13. 11. 1788).
271
