Page 268 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 268
upor, nasilje in preživetje
šča kriminalnega sodstva označili kot nepomembno krajo. Opravičeval se je,
da je kradel, ker je v teh »slabih letih« pri gospodarju velikokrat trpel lako-
to. Še več, okradeni je bil tudi njegov sorodnik in hkrati tisti, ki ga je prijavil,
a po mnenju zaprtega ni trpel pomanjkanja. Hlapec je namreč trdil, da je de-
lodajalec premožen mož. S sklicevanjem na družbeno odgovornost sorodnika
je Primož Rios legitimiziral svojo krajo, saj je družba od premožnih sorodni-
kov zahtevala skrb za revne člane družine. Zaradi sorodstvenih povezav oško-
dovanega niso smeli zaslišati. Sojenje je bilo hitro zaključeno: ker je bil že od
božiča v zaporu, so mu dodelili še četrt leta102 lahkega103 zapora in 15 udarcev
s palico, saj so menili, da bo lahko iz svojega premoženja vrnil s krajo povzro-
čeno škodo.104
V splošnem lahko zaključimo, da predstavljeni primeri izpostavljajo po-
men družbenega pozicioniranja posameznika, vloge časti, integriranosti v
skupnost in spola za izrečeno obsodbo. Hkrati pa tako število prekrškov kot
njihova pojavnost opozarjata na meje in mehanizme solidarnosti tako pri od-
krivanju in prijavljanju kot pozneje pri vrednotenju kraj iz stiske. Zagotovo pa
izvrstno dopolnjujejo analizo prvih »statističnih« podatkov o številu sank-
cioniranih prekrškov (majhnih zločinov), ki sodijo ravno v čas eksistenčne
stiske 1816–1817. Statističnega povišanja števila malih kraj ne moremo pripi-
sati zgolj zaostrenim razmeram, v katerih je bilo pomanjkanje hrane in življe-
nje na eksistenčnem robu splošna karakteristika. Večje število formalno sank-
cioniranih prekrškov je lahko tudi odraz povečane družbene nesolidarnosti
neposredne okolice (v primeru kraj, ki bi se drugače rešile na neformalni na-
čin) oziroma selektivnosti neformalnih oblik družbene solidarnosti, ki je bila
posledica splošne stiske.105 Na to opozarja tudi druga okoliščina, zajeta v tej
statistiki: povečanje števila primerov sankcioniranja javnega beračenja, saj je
povečanje tega prekrška posledica povečane mobilnosti, ki je navkljub dru-
gačnemu diskurzu posledica praktične omejenosti obstoječih virov.106 Stati-
stični podatki v poročilih o prekrških s strani lokalnih uradnikov kažejo, da
odnos okolice ter mehanizmi solidarnosti (vzpostavitev kuhinj za lačne, ipd.)
na eni strani ter pravna teorija z razumevanjem vloge kaznovanja in vredno-
102 Kazenski red je za zločine predvidel kazen zapora od enega meseca dalje, Allgemeines Gesetz über
Verbrechen, I., čl. 23.
103 Kar je pomenilo zapor, v katerem je zapornik varovan samo z lahkim okovjem (Allgemeines Gesetz
über Verbrechen, I., art. 30), posebej pa se je določilo tudi hrano in pijačo zapornika ter obiske.
104 StLA, AG-1788, s. 8744, 4. 8. 1788.
105 Kot so poudarili sodniki v primeru dninarja, StLA, AG-1788, s. 7996,
106 Božić-Bužančić, »Glad, prosjaci,« 138–62; R. Brázdil et al., »Hungerjahre 1770–1772,« 44–78.
268
šča kriminalnega sodstva označili kot nepomembno krajo. Opravičeval se je,
da je kradel, ker je v teh »slabih letih« pri gospodarju velikokrat trpel lako-
to. Še več, okradeni je bil tudi njegov sorodnik in hkrati tisti, ki ga je prijavil,
a po mnenju zaprtega ni trpel pomanjkanja. Hlapec je namreč trdil, da je de-
lodajalec premožen mož. S sklicevanjem na družbeno odgovornost sorodnika
je Primož Rios legitimiziral svojo krajo, saj je družba od premožnih sorodni-
kov zahtevala skrb za revne člane družine. Zaradi sorodstvenih povezav oško-
dovanega niso smeli zaslišati. Sojenje je bilo hitro zaključeno: ker je bil že od
božiča v zaporu, so mu dodelili še četrt leta102 lahkega103 zapora in 15 udarcev
s palico, saj so menili, da bo lahko iz svojega premoženja vrnil s krajo povzro-
čeno škodo.104
V splošnem lahko zaključimo, da predstavljeni primeri izpostavljajo po-
men družbenega pozicioniranja posameznika, vloge časti, integriranosti v
skupnost in spola za izrečeno obsodbo. Hkrati pa tako število prekrškov kot
njihova pojavnost opozarjata na meje in mehanizme solidarnosti tako pri od-
krivanju in prijavljanju kot pozneje pri vrednotenju kraj iz stiske. Zagotovo pa
izvrstno dopolnjujejo analizo prvih »statističnih« podatkov o številu sank-
cioniranih prekrškov (majhnih zločinov), ki sodijo ravno v čas eksistenčne
stiske 1816–1817. Statističnega povišanja števila malih kraj ne moremo pripi-
sati zgolj zaostrenim razmeram, v katerih je bilo pomanjkanje hrane in življe-
nje na eksistenčnem robu splošna karakteristika. Večje število formalno sank-
cioniranih prekrškov je lahko tudi odraz povečane družbene nesolidarnosti
neposredne okolice (v primeru kraj, ki bi se drugače rešile na neformalni na-
čin) oziroma selektivnosti neformalnih oblik družbene solidarnosti, ki je bila
posledica splošne stiske.105 Na to opozarja tudi druga okoliščina, zajeta v tej
statistiki: povečanje števila primerov sankcioniranja javnega beračenja, saj je
povečanje tega prekrška posledica povečane mobilnosti, ki je navkljub dru-
gačnemu diskurzu posledica praktične omejenosti obstoječih virov.106 Stati-
stični podatki v poročilih o prekrških s strani lokalnih uradnikov kažejo, da
odnos okolice ter mehanizmi solidarnosti (vzpostavitev kuhinj za lačne, ipd.)
na eni strani ter pravna teorija z razumevanjem vloge kaznovanja in vredno-
102 Kazenski red je za zločine predvidel kazen zapora od enega meseca dalje, Allgemeines Gesetz über
Verbrechen, I., čl. 23.
103 Kar je pomenilo zapor, v katerem je zapornik varovan samo z lahkim okovjem (Allgemeines Gesetz
über Verbrechen, I., art. 30), posebej pa se je določilo tudi hrano in pijačo zapornika ter obiske.
104 StLA, AG-1788, s. 8744, 4. 8. 1788.
105 Kot so poudarili sodniki v primeru dninarja, StLA, AG-1788, s. 7996,
106 Božić-Bužančić, »Glad, prosjaci,« 138–62; R. Brázdil et al., »Hungerjahre 1770–1772,« 44–78.
268
