Page 270 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 270
upor, nasilje in preživetje
tistične podatke o prekrških,114 so za zadnje četrtletje leta 1817 precej stoično
zapisali, da se je število kraj in javnega beračenja znatno povečalo in da je edini
vzrok zanje »v vsem dobro poznanih slabih letinah« in drugih okoliščinah,
ki so z njimi povezane.115 Takšna splošna stoičnost družbe ni nenavadna, saj
je bilo prepričanje o kratkosti ekstremnih kriznih razmer opazno povsod.116
Uradniki so prepoznavali, da je več tipov kraj, ki so bile po kazenskem redu iz
leta 1803 uvrščene med prekrške, nastalo ravno zaradi eksistenčne krize. Mo-
goče je bila hladnokrvnost uradnikov v poročilih povezana tudi s splošnim
prepričanjem, da so se splošne razmere v začetku leta 1818 zaradi »boljše leti-
ne leta 1817« in »povečanih potreb po delu na polju« že nekoliko izboljša-
le.117 Podobno je zapisalo tudi beljaško okrožje, ki je dodalo tudi, da je ostalo
brez dela veliko rudarjev in da si mnogi niso mogli zagotoviti preživetja, saj so
bile cene osnovnih živil previsoke.118 Po drugi strani pa so postopki proti naj-
hujšim tatovom pogosto trajali dalj časa in to navkljub pritiskom nadrejenega
kazenskega sodišča k hitrejšemu izvajanju sodnih procesov.119 Zapisano potr-
juje dejstvo, da v postojnskem okrožju v zadnji četrtini leta 1817, torej že po za-
dovoljivi letini, niso izrekli niti ene kazni zaradi prekrška kraje.120
Zaključek
Analiza imaginarijev stiske in kazenske prakse, ki se je osredotočila na upo-
števanje olajševalne okoliščine izrednih razmer, kaže na to, da je bila slednja
vrsta zagotovo odvisna od sočasnosti drugih oteževalnih ali olajševalnih oko-
liščin in nato še družbenega ugleda posameznika, ki je bistveno pripomogel
k pravniški presoji njegove zločinske narave. Zelo malo je k sodniškemu upo-
števanju okoliščine storitve zločina iz stiske na začetku 19. stoletja dodalo na-
ravno pravo z novim načinom dojemanja odgovornosti v času izredne stiske,
ki ni bila več paternalistična odgovornost, ampak po konceptu naravnega
prava tudi družbena odgovornost. Ob sicer nespornem splošnem obuboža-
nju121 splošno pomanjkanje družbene solidarnosti ni več opravičevalo storje-
114 V 19. stoletju se s postopno birokratizacijo uprave od različnih stopenj uradnih organov zahteva
številna poročila.
115 AS, AS-14, fasc. 11, s. 8, 10. 1. 1818.
116 Gestrich, »Hungersnoten,« 128.
117 AS, AS-14, fasc. 11, s. 8, 20. 1. 1818.
118 AS, AS-14, fasc. 11, s. 15, 7. 2. 1818.
119 Sodni proces so morali izvesti krvni sodniki oziroma privilegirana sodišča za sojenje v kazenskih
zadevah; potrditi pa so jih morali na višjem kazenskem sodišču v Celovcu.
120 AS, AS-14, fasc. 11, s. 15, 20. 1. 1818.
121 Prim. Laibacher Zeitung, 21. 6. 1817.
270
tistične podatke o prekrških,114 so za zadnje četrtletje leta 1817 precej stoično
zapisali, da se je število kraj in javnega beračenja znatno povečalo in da je edini
vzrok zanje »v vsem dobro poznanih slabih letinah« in drugih okoliščinah,
ki so z njimi povezane.115 Takšna splošna stoičnost družbe ni nenavadna, saj
je bilo prepričanje o kratkosti ekstremnih kriznih razmer opazno povsod.116
Uradniki so prepoznavali, da je več tipov kraj, ki so bile po kazenskem redu iz
leta 1803 uvrščene med prekrške, nastalo ravno zaradi eksistenčne krize. Mo-
goče je bila hladnokrvnost uradnikov v poročilih povezana tudi s splošnim
prepričanjem, da so se splošne razmere v začetku leta 1818 zaradi »boljše leti-
ne leta 1817« in »povečanih potreb po delu na polju« že nekoliko izboljša-
le.117 Podobno je zapisalo tudi beljaško okrožje, ki je dodalo tudi, da je ostalo
brez dela veliko rudarjev in da si mnogi niso mogli zagotoviti preživetja, saj so
bile cene osnovnih živil previsoke.118 Po drugi strani pa so postopki proti naj-
hujšim tatovom pogosto trajali dalj časa in to navkljub pritiskom nadrejenega
kazenskega sodišča k hitrejšemu izvajanju sodnih procesov.119 Zapisano potr-
juje dejstvo, da v postojnskem okrožju v zadnji četrtini leta 1817, torej že po za-
dovoljivi letini, niso izrekli niti ene kazni zaradi prekrška kraje.120
Zaključek
Analiza imaginarijev stiske in kazenske prakse, ki se je osredotočila na upo-
števanje olajševalne okoliščine izrednih razmer, kaže na to, da je bila slednja
vrsta zagotovo odvisna od sočasnosti drugih oteževalnih ali olajševalnih oko-
liščin in nato še družbenega ugleda posameznika, ki je bistveno pripomogel
k pravniški presoji njegove zločinske narave. Zelo malo je k sodniškemu upo-
števanju okoliščine storitve zločina iz stiske na začetku 19. stoletja dodalo na-
ravno pravo z novim načinom dojemanja odgovornosti v času izredne stiske,
ki ni bila več paternalistična odgovornost, ampak po konceptu naravnega
prava tudi družbena odgovornost. Ob sicer nespornem splošnem obuboža-
nju121 splošno pomanjkanje družbene solidarnosti ni več opravičevalo storje-
114 V 19. stoletju se s postopno birokratizacijo uprave od različnih stopenj uradnih organov zahteva
številna poročila.
115 AS, AS-14, fasc. 11, s. 8, 10. 1. 1818.
116 Gestrich, »Hungersnoten,« 128.
117 AS, AS-14, fasc. 11, s. 8, 20. 1. 1818.
118 AS, AS-14, fasc. 11, s. 15, 7. 2. 1818.
119 Sodni proces so morali izvesti krvni sodniki oziroma privilegirana sodišča za sojenje v kazenskih
zadevah; potrditi pa so jih morali na višjem kazenskem sodišču v Celovcu.
120 AS, AS-14, fasc. 11, s. 15, 20. 1. 1818.
121 Prim. Laibacher Zeitung, 21. 6. 1817.
270
