Page 47 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 47
Sodobne študije o fajdi
in političnem nasilju
v rimsko-nemškem cesarstvu
in na Nizozemskem: uporabna
primerjava za Furlanijo leta 1511
Mauro Ambrosoli
Edward Muir (1993)1 in Furio Bianco (1995)2 sta ponudila dve interpreta-
ciji tragičnih dogodkov iz leta 1511 v Vidmu in Furlaniji, pri čemer sta se
navezovala na dve šoli, dejavni približno tri desetletja: ena je povezana s
socialno antropologijo, ki je, izhajajoč iz Glucksmanovih in Petersovih študij,
analizirala konflikte in njihovo razrešitev v preddržavnih družbah; druga pa
se navdihuje pri širokem naboru različic historičnega materializma. Speciali-
stični žargon političnega nasilja (fajda, maščevanje, blood feud, Fehde ipd.) se
nanaša na zgodovinske situacije, ki so na meji med zakonitostjo in nezakoni-
tostjo. Študije iz zadnjega desetletja o Severnem morju, Škotski, Skandinavi-
ji, Franciji, Nizozemski, nemških državah in Sredozemlju spodbujajo razisko-
vanje fajde oz. individualnega ali kolektivnega maščevanja v okviru nastajanja
sodobne države in njene zmožnosti, da nasilje zatre in nadzoruje. Razume-
vanje takratne situacije v cesarskih deželah in na Nizozemskem je lahko zelo
uporabno za primerjavo s Furlanijo leta 1511 in lahko ponudi nova raziskoval-
na izhodišča.
Novejši in najnovejši prispevki k Fehderecht
ali Raubrittertum na Nemškem v 15. in 16. stoletju
Dolgo sprejeta interpretacija glede zakonitosti fajde (Fehderecht) kot siste-
ma za razrešitev sporov v cesarskih deželah, ki jo je podpiral predvsem Otto
Brunner (1898–1982) v delu Land und Herrschaft (1939, 1942, 1947 in kasnejše
izdaje), je zanemarjala dejstvo, da je bila fajda zakonsko urejena in da je cesar-
ska oblast cerkvam, prebivališčem, mlinom, kmetijskim pripomočkom, mos-
tovom, še posebej pa cesarskim cestam, posameznikom, verskim osebam, ro-
1 Muir, Mad Blood Stirring.
2 Bianco, 1511.
47
in političnem nasilju
v rimsko-nemškem cesarstvu
in na Nizozemskem: uporabna
primerjava za Furlanijo leta 1511
Mauro Ambrosoli
Edward Muir (1993)1 in Furio Bianco (1995)2 sta ponudila dve interpreta-
ciji tragičnih dogodkov iz leta 1511 v Vidmu in Furlaniji, pri čemer sta se
navezovala na dve šoli, dejavni približno tri desetletja: ena je povezana s
socialno antropologijo, ki je, izhajajoč iz Glucksmanovih in Petersovih študij,
analizirala konflikte in njihovo razrešitev v preddržavnih družbah; druga pa
se navdihuje pri širokem naboru različic historičnega materializma. Speciali-
stični žargon političnega nasilja (fajda, maščevanje, blood feud, Fehde ipd.) se
nanaša na zgodovinske situacije, ki so na meji med zakonitostjo in nezakoni-
tostjo. Študije iz zadnjega desetletja o Severnem morju, Škotski, Skandinavi-
ji, Franciji, Nizozemski, nemških državah in Sredozemlju spodbujajo razisko-
vanje fajde oz. individualnega ali kolektivnega maščevanja v okviru nastajanja
sodobne države in njene zmožnosti, da nasilje zatre in nadzoruje. Razume-
vanje takratne situacije v cesarskih deželah in na Nizozemskem je lahko zelo
uporabno za primerjavo s Furlanijo leta 1511 in lahko ponudi nova raziskoval-
na izhodišča.
Novejši in najnovejši prispevki k Fehderecht
ali Raubrittertum na Nemškem v 15. in 16. stoletju
Dolgo sprejeta interpretacija glede zakonitosti fajde (Fehderecht) kot siste-
ma za razrešitev sporov v cesarskih deželah, ki jo je podpiral predvsem Otto
Brunner (1898–1982) v delu Land und Herrschaft (1939, 1942, 1947 in kasnejše
izdaje), je zanemarjala dejstvo, da je bila fajda zakonsko urejena in da je cesar-
ska oblast cerkvam, prebivališčem, mlinom, kmetijskim pripomočkom, mos-
tovom, še posebej pa cesarskim cestam, posameznikom, verskim osebam, ro-
1 Muir, Mad Blood Stirring.
2 Bianco, 1511.
47
