Page 52 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 52
upor, nasilje in preživetje
zaščite lastnih pravic: poleg tega tudi v primerih, ko je plemstvo ljudstvu od-
govorilo z nasiljem, je moralo večkrat dokazovati, da je nasilje uporabilo na
zakonit način.16
Nizozemska: mesta, burgundska država in imperij
Po zaslugi poroke Filipa Drznega z Margareto (1384), univerzalno dedi-
njo očeta, grofa Flandrije, so burgundski vojvode svoja pooblastila razširili na
Nizozemsko. Po vojvodskem zgledu so se v Flandrijo preselile številne franco-
ske plemiške družine in tam prek porok pridobile nasledstvene pravice ter se
pridružile velikim aristokratskim in patricijskim družinam v Brugesu, Gen-
tu in Antwerpnu. Vojvode niso mogli spregledati finančnih sredstev flamske-
ga in brabantskega meščanstva, ki sta med stoletno vojno vsilila anglo-burgu-
ndsko povezovanje. Hkrati so za utrditev vojvodske oblasti, ki je želela postati
kraljeva, vsilili tudi upravne institucije po francoskem modelu.
Boj za lokalno oblast je znotraj mest še naprej sprožal močna rivalstva:
frakcije so sledile lastni dinamiki in družbeni sestavi vpletenih družin. Voj-
vode so te notranje razkole izkoriščali za povezovanje z izbrano frakcijo, pri
tem pa so uporabljali koruptivne vzvode ter, splošneje, agresivno »nacional-
no« politiko do političnih in upravnih privilegijev mest. Nepredvidena smrt
Karla Drznega v bitki pri Nancyju (januarja 1477) je stopnjevala politični spo-
pad v mestih. Mesec zatem je Marija podpisala »Veliki privilegij«, ki je mes-
tom v Flandriji, Brabantu, Hainautu in Holandiji povrnil lokalne pravice, ki
so jim jih bili vojvode ob različnih priložnostih odvzeli. O različnih proble-
matikah v tistih turbulentnih letih umestno razpravlja posebna številka revi-
je „Tijdschrift voor Geschiedenis«.17
Mesta in ekonomska moč; vojvodina in uradniki; mestne
elite in politični posredniki
Leta 1384 je grofija Flandrija postala konfederacija mest (Rechtstad) in ne
pravna država (Rechtstaat), v kateri se je institucionalna sila mestne moči ka-
zala v pravici do upora podložnikov proti vojvodam, ki so morali spoštova-
ti podeljene privilegije. Angleško zaveznišvo je flamski tekstilni manufakturi
zagotovilo potrebno volno za trgovski razvoj in vključitev delovne sile iz ljud-
skih stanov, ki so jo imeli za sestavni del javnega dobrega.
Vojvode so mestne institucije vključili v upravno strukturo po fran-
coskem zgledu (svetovalni zbori, računovodske komore in kancelarije), ki je
ustvarila novo vojvodsko upravno elito, vzporedno urbanim elitam. Ta skupi-
16 Reinle, Bauernfehden.
17 Tijdschrift voor Geschiedenis, 123, 2010, no. 2.
52
zaščite lastnih pravic: poleg tega tudi v primerih, ko je plemstvo ljudstvu od-
govorilo z nasiljem, je moralo večkrat dokazovati, da je nasilje uporabilo na
zakonit način.16
Nizozemska: mesta, burgundska država in imperij
Po zaslugi poroke Filipa Drznega z Margareto (1384), univerzalno dedi-
njo očeta, grofa Flandrije, so burgundski vojvode svoja pooblastila razširili na
Nizozemsko. Po vojvodskem zgledu so se v Flandrijo preselile številne franco-
ske plemiške družine in tam prek porok pridobile nasledstvene pravice ter se
pridružile velikim aristokratskim in patricijskim družinam v Brugesu, Gen-
tu in Antwerpnu. Vojvode niso mogli spregledati finančnih sredstev flamske-
ga in brabantskega meščanstva, ki sta med stoletno vojno vsilila anglo-burgu-
ndsko povezovanje. Hkrati so za utrditev vojvodske oblasti, ki je želela postati
kraljeva, vsilili tudi upravne institucije po francoskem modelu.
Boj za lokalno oblast je znotraj mest še naprej sprožal močna rivalstva:
frakcije so sledile lastni dinamiki in družbeni sestavi vpletenih družin. Voj-
vode so te notranje razkole izkoriščali za povezovanje z izbrano frakcijo, pri
tem pa so uporabljali koruptivne vzvode ter, splošneje, agresivno »nacional-
no« politiko do političnih in upravnih privilegijev mest. Nepredvidena smrt
Karla Drznega v bitki pri Nancyju (januarja 1477) je stopnjevala politični spo-
pad v mestih. Mesec zatem je Marija podpisala »Veliki privilegij«, ki je mes-
tom v Flandriji, Brabantu, Hainautu in Holandiji povrnil lokalne pravice, ki
so jim jih bili vojvode ob različnih priložnostih odvzeli. O različnih proble-
matikah v tistih turbulentnih letih umestno razpravlja posebna številka revi-
je „Tijdschrift voor Geschiedenis«.17
Mesta in ekonomska moč; vojvodina in uradniki; mestne
elite in politični posredniki
Leta 1384 je grofija Flandrija postala konfederacija mest (Rechtstad) in ne
pravna država (Rechtstaat), v kateri se je institucionalna sila mestne moči ka-
zala v pravici do upora podložnikov proti vojvodam, ki so morali spoštova-
ti podeljene privilegije. Angleško zaveznišvo je flamski tekstilni manufakturi
zagotovilo potrebno volno za trgovski razvoj in vključitev delovne sile iz ljud-
skih stanov, ki so jo imeli za sestavni del javnega dobrega.
Vojvode so mestne institucije vključili v upravno strukturo po fran-
coskem zgledu (svetovalni zbori, računovodske komore in kancelarije), ki je
ustvarila novo vojvodsko upravno elito, vzporedno urbanim elitam. Ta skupi-
16 Reinle, Bauernfehden.
17 Tijdschrift voor Geschiedenis, 123, 2010, no. 2.
52
