Page 61 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 61
mečki odpor na Tolminskem
Oris z opredelitvijo vsebinskih
stebrov (1507–1713)
Aleksander Panjek
Na Tolminskem se je v zgodnjem novem veku zgodilo veliko nemirov
in uporov. Tolminska in Tolminci so bili na Goriškem znani po svo-
ji nagnjenosti k vstajam, najkasneje na začetku 18. stoletja pa je tako
prepričanje zaznati tudi v oblastnih krogih v centru države, v Gradcu in na
Dunaju. Iz obstoječega zgodovinopisja izhaja, da naj bi se med 16. in 18. stole-
tjem na Tolminskem zvrstilo okoli dvajset večjih in manjših nemirov, vstaj in
uporov,1 v drugem objavljenem izrecno »nepopolnem« prikazu pa je našte-
tih dvanajst manjših primerov2 (Tabela 1). Doslej so bili ti primeri obravnava-
ni predvsem posamično, a je naše znanje o posameznih epizodah kljub temu
zelo neenako, saj imamo razmeroma dobro poznane primere kot tudi take, ki
so še malodane neznani.
V tem prispevku ne nameravamo specifično obravnavati vsakega prime-
ra posebej, niti predstaviti vseh kmečkih gibanj na Tolminskem. Želimo pa
preveriti, ali je na osnovi dosedanjega znanja in novih raziskav mogoče izlušči-
ti skupne poteze uporniških vzgibov in vsebin v daljšem časovnem obdobju.
V ta namen uporabljamo pojem »odpor«, ki se je uveljavil v novejši medna-
rodni literaturi na področju antropologije3 in zgodovine podeželja4 ter zaje-
ma širši (konfliktni) odnos podrejenega podeželskega prebivalstva do nosil-
cev moči in oblasti. Poleg samega koncepta bomo upoštevali tudi nekatere
ugotovitve in jih aplicirali na tolminski primer.
1 Marušič, Veliki tolminski punt, 46.
2 Grafenauer, »Razredni boji,« 502–05.
3 Tu v nadaljevanju se bomo oprli zlasti na Scott, Domination and Resistance, sicer pa že Scott, Weapons
of the Weak.
4 V pred kratkim objavljenem novem pregledu zgodovine podeželja v severozahodni Evropi pred-
stavlja »kmečki odpor« (peasant resistance) posebno poglavje pri vsaki od obravnavanih držav, van
Bavel and Hoyle, Property and power.
61
Oris z opredelitvijo vsebinskih
stebrov (1507–1713)
Aleksander Panjek
Na Tolminskem se je v zgodnjem novem veku zgodilo veliko nemirov
in uporov. Tolminska in Tolminci so bili na Goriškem znani po svo-
ji nagnjenosti k vstajam, najkasneje na začetku 18. stoletja pa je tako
prepričanje zaznati tudi v oblastnih krogih v centru države, v Gradcu in na
Dunaju. Iz obstoječega zgodovinopisja izhaja, da naj bi se med 16. in 18. stole-
tjem na Tolminskem zvrstilo okoli dvajset večjih in manjših nemirov, vstaj in
uporov,1 v drugem objavljenem izrecno »nepopolnem« prikazu pa je našte-
tih dvanajst manjših primerov2 (Tabela 1). Doslej so bili ti primeri obravnava-
ni predvsem posamično, a je naše znanje o posameznih epizodah kljub temu
zelo neenako, saj imamo razmeroma dobro poznane primere kot tudi take, ki
so še malodane neznani.
V tem prispevku ne nameravamo specifično obravnavati vsakega prime-
ra posebej, niti predstaviti vseh kmečkih gibanj na Tolminskem. Želimo pa
preveriti, ali je na osnovi dosedanjega znanja in novih raziskav mogoče izlušči-
ti skupne poteze uporniških vzgibov in vsebin v daljšem časovnem obdobju.
V ta namen uporabljamo pojem »odpor«, ki se je uveljavil v novejši medna-
rodni literaturi na področju antropologije3 in zgodovine podeželja4 ter zaje-
ma širši (konfliktni) odnos podrejenega podeželskega prebivalstva do nosil-
cev moči in oblasti. Poleg samega koncepta bomo upoštevali tudi nekatere
ugotovitve in jih aplicirali na tolminski primer.
1 Marušič, Veliki tolminski punt, 46.
2 Grafenauer, »Razredni boji,« 502–05.
3 Tu v nadaljevanju se bomo oprli zlasti na Scott, Domination and Resistance, sicer pa že Scott, Weapons
of the Weak.
4 V pred kratkim objavljenem novem pregledu zgodovine podeželja v severozahodni Evropi pred-
stavlja »kmečki odpor« (peasant resistance) posebno poglavje pri vsaki od obravnavanih držav, van
Bavel and Hoyle, Property and power.
61
