Page 56 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 56
upor, nasilje in preživetje
Pomembne ugotovitve Haemersove nas usmerjajo na Bourdieuja, anali-
zo družbenih omrežij in socialni kapital: kažejo nam, kako je družbena ses-
tava obeh omrežij odločilno vplivala na možnost, da »filipinci« v obdobju
Maksimiljanove politične krize znova prevzamejo oblast. Na koncu je prevla-
dala pomiritev, ki je zajezila nasilno zatrtje frakcijskih vodij in tako ohranila
politične kadre obeh frakcij.28 V Holandiji so nove stranke znova sprožile boj
med obema frakcijama, ki sta tekmovali za najpomembnejše funkcije v mes-
tu Haag, holandskem svetu in haaški računski zbornici: med t. i. polenovka-
mi (kabeliauwen), v podporo Maksimilijana, in kavlji (hoek), ki jih je podpi-
rala mestna večina. Upor v Utrechtu 1482. leta, v katerem so se »kavlji« uprli
Maksimiljanovemu vladanju, je vladarjevo naklonjenost po poskusu media-
cije z enakomerno porazdelitvijo funkcij med obema skupinama premak-
nil proti »polenovkam«.29 T. i. skupina »polenovk« je ob koncu 15. stoletja
predstavljala dominantno socialno mrežo in vsi njeni člani so bili med seboj
– sorodstveno, prijateljsko, oblastno ali vazalsko – povezani. Živeli so v mest-
nem predelu, namenjenem sodišču (hofgebied) in so bili torej v medsebojnih
sorodstvenih in prijateljskih razmerjih (kot na videmskem gradu). Rivalstvo
med obema skupinama se je končalo z nastopom protestantske reformacije in
prvimi obsodbami zaradi krivoverstva: številni primeri pričajo, da so sodob-
niki sumili, da so bile obsodbe zaradi krivoverstva dejansko motivirane s po-
litičnimi rivalstvi (kot se je v več primerih dejansko zgodilo).30
Sklep
Za razpravo o koristnosti vztrajanja pri »ritualizaciji« nasilja oz. fajde, kot
da bi prav zaradi »ritualizacije« nasilje na nek način postalo častno, je zelo
uporaben nedavni zbornik razprav, ki sta ga uredila Netterstrøm in Poulsen.31
Zastavlja se vprašanje o smiselni interpretaciji fajde glede na takratne sodne
postopke. Dolgoročno jih lahko interpretiramo na različne načine, saj so se
pravni modeli, na katere se nanašajo, spreminjali. Prepričljiva analiza Christi-
ne Reinle kaže, da je v bavarski družbi konec 15. stoletja že obstajal jasen pre-
hod od nasilnih ali nenasilnih fajd k bolj civilnim oblikam razrešitve sporov.
V ta prehod se umeščajo tudi pravni postopki, ki jih je vojvoda uvedel še pred
Večnim mirom Maksimilijana I. iz leta 1495. Primeri delegitimizacije fajde so
bili pogosti tudi v srednjem veku, in sicer zaradi širjenja rimskega prava, za-
vesti o smrti drugih živih bitij v skladu s krščansko doktrino in Gracijanovo
28 Haemers, »Factionalism and State Power,« 1009–39.
29 Ter Braake, »Parties and Factions,« 2009, 97–111.
30 Prim. tudi Israel, The Dutch Republic, 79–101.
31 Netterstrøm, Poulsen, Feud.
56
Pomembne ugotovitve Haemersove nas usmerjajo na Bourdieuja, anali-
zo družbenih omrežij in socialni kapital: kažejo nam, kako je družbena ses-
tava obeh omrežij odločilno vplivala na možnost, da »filipinci« v obdobju
Maksimiljanove politične krize znova prevzamejo oblast. Na koncu je prevla-
dala pomiritev, ki je zajezila nasilno zatrtje frakcijskih vodij in tako ohranila
politične kadre obeh frakcij.28 V Holandiji so nove stranke znova sprožile boj
med obema frakcijama, ki sta tekmovali za najpomembnejše funkcije v mes-
tu Haag, holandskem svetu in haaški računski zbornici: med t. i. polenovka-
mi (kabeliauwen), v podporo Maksimilijana, in kavlji (hoek), ki jih je podpi-
rala mestna večina. Upor v Utrechtu 1482. leta, v katerem so se »kavlji« uprli
Maksimiljanovemu vladanju, je vladarjevo naklonjenost po poskusu media-
cije z enakomerno porazdelitvijo funkcij med obema skupinama premak-
nil proti »polenovkam«.29 T. i. skupina »polenovk« je ob koncu 15. stoletja
predstavljala dominantno socialno mrežo in vsi njeni člani so bili med seboj
– sorodstveno, prijateljsko, oblastno ali vazalsko – povezani. Živeli so v mest-
nem predelu, namenjenem sodišču (hofgebied) in so bili torej v medsebojnih
sorodstvenih in prijateljskih razmerjih (kot na videmskem gradu). Rivalstvo
med obema skupinama se je končalo z nastopom protestantske reformacije in
prvimi obsodbami zaradi krivoverstva: številni primeri pričajo, da so sodob-
niki sumili, da so bile obsodbe zaradi krivoverstva dejansko motivirane s po-
litičnimi rivalstvi (kot se je v več primerih dejansko zgodilo).30
Sklep
Za razpravo o koristnosti vztrajanja pri »ritualizaciji« nasilja oz. fajde, kot
da bi prav zaradi »ritualizacije« nasilje na nek način postalo častno, je zelo
uporaben nedavni zbornik razprav, ki sta ga uredila Netterstrøm in Poulsen.31
Zastavlja se vprašanje o smiselni interpretaciji fajde glede na takratne sodne
postopke. Dolgoročno jih lahko interpretiramo na različne načine, saj so se
pravni modeli, na katere se nanašajo, spreminjali. Prepričljiva analiza Christi-
ne Reinle kaže, da je v bavarski družbi konec 15. stoletja že obstajal jasen pre-
hod od nasilnih ali nenasilnih fajd k bolj civilnim oblikam razrešitve sporov.
V ta prehod se umeščajo tudi pravni postopki, ki jih je vojvoda uvedel še pred
Večnim mirom Maksimilijana I. iz leta 1495. Primeri delegitimizacije fajde so
bili pogosti tudi v srednjem veku, in sicer zaradi širjenja rimskega prava, za-
vesti o smrti drugih živih bitij v skladu s krščansko doktrino in Gracijanovo
28 Haemers, »Factionalism and State Power,« 1009–39.
29 Ter Braake, »Parties and Factions,« 2009, 97–111.
30 Prim. tudi Israel, The Dutch Republic, 79–101.
31 Netterstrøm, Poulsen, Feud.
56
