Page 77 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 77
kmečki odpor na tolminskem ...
poudarjanja pomena etičnih razsežnosti kolektivnega kot gibala kmečkih
skupnosti in množic pri obrambi pravic do skupnega sveta. Smiselno je opo-
zoriti na Biancovo interpretacijo, po kateri je eno osrednjih tem kmečkega od-
pora v Furlaniji predstavljala ravno pravica do dostopa do naravnih virov in
obenem njihova nujna skupna narava, kar razume kot etično stališče kmeč-
kega prebivalstva, povezano tudi z njegovim pojmovanjem pravičnosti in z
normativno vrednostjo navad in običajev, in ne le kot izraz (sicer jasno pri-
sotnega) ekonomskega interesa do izkoriščanja srenjske zemlje. V ta okvir po
njegovem sodijo tudi druge pomembne kmečke vrednote, ki jih je mogoče za-
znati v pozitivnem naboju pojmov, kot so navade in običaji, ter v pojmovan-
ju ekonomske in socialne pravičnosti kot etičnega načela, znanega tudi v raz-
ličici »moralna ekonomija«.32 V to sfero je Furio Bianco namreč uvrstil tudi
»stare navade«, »sklicevanje na tradicijo – s spletom kulturnih in ideoloških
navezav, ki spremljajo mitizacijo preteklosti«.
V tej dolgotrajni dejavnosti za uveljavljanje svojih zahtev se je postopoma izobli-
kovala vrsta vsebin in ideoloških motivov, katerih pomen bi bilo – po moji pre-
soji – napačno podcenjevati. Zagovarjanje preteklosti, tradicionalnih pravic in
navad, vključno z njihovimi mitskimi in idealističnimi elementi, je razkrivalo do-
ločen pogled na družbene odnose, pričakovanja in etične vrednote, ki so bili pro-
dukt kolektivnih prepričanj in dejansko alternative zapovedim in novim mode-
lom, ki so jih vsilili vladajoči razredi.33
Primerljive vzorce je Bianco zasledil v različnih evropskih in tudi sloven-
skih kmečkih gibanjih. Na podlagi zgoraj navedenih primerov odpora na Tol-
minskem je mogoče presoditi, da je marsikaj od tega mogoče aplicirati tudi na
tolminsko stvarnost, kljub temu da nas področje tolminske »ideologije« še
čaka kot skoraj v celoti nedotaknjena tema. Čeprav ni neutemeljeno ugibati,
da je bila v tolminskem ljudskem izročilu prisotna nekakšna mitizacija prete-
klih upornikov in odporniške tradicije — na tako interpretacijo napeljuje že
Pregelj v svojih Tolmincih –, velja po drugi strani opozoriti na to, da so Tol-
minci v veliki meri zagovarjali in se opirali na povsem konkretne »stare obi-
čaje« ter pravice in pristojnosti, podeljene in priznane v preteklosti, bolj kot
na »mitizacijo preteklosti«, ki je bila s časom kvečjemu namenjena patriarho-
vi in beneški dobi ter morda njihovemu odnosu s cesarjem Maksimiljanom I.
Na ta način dobimo štiri vsebinske sklope vzgibov in vsebin kmečkega
odpora na Tolminskem v zgodnjem novem veku, to so: »materialne zadeve«,
»avtonomija«, »dostojanstvo« in »ideologija« (Tabela 4). Pri tem velja po-
udariti, da so se vsebinski sklopi deloma prekrivali in prehajali drug v druge-
32 Thompson, Navade.
33 Bianco, Krvavi pust 1511, 74–86, citati 12–13, 77 in 82.
77
poudarjanja pomena etičnih razsežnosti kolektivnega kot gibala kmečkih
skupnosti in množic pri obrambi pravic do skupnega sveta. Smiselno je opo-
zoriti na Biancovo interpretacijo, po kateri je eno osrednjih tem kmečkega od-
pora v Furlaniji predstavljala ravno pravica do dostopa do naravnih virov in
obenem njihova nujna skupna narava, kar razume kot etično stališče kmeč-
kega prebivalstva, povezano tudi z njegovim pojmovanjem pravičnosti in z
normativno vrednostjo navad in običajev, in ne le kot izraz (sicer jasno pri-
sotnega) ekonomskega interesa do izkoriščanja srenjske zemlje. V ta okvir po
njegovem sodijo tudi druge pomembne kmečke vrednote, ki jih je mogoče za-
znati v pozitivnem naboju pojmov, kot so navade in običaji, ter v pojmovan-
ju ekonomske in socialne pravičnosti kot etičnega načela, znanega tudi v raz-
ličici »moralna ekonomija«.32 V to sfero je Furio Bianco namreč uvrstil tudi
»stare navade«, »sklicevanje na tradicijo – s spletom kulturnih in ideoloških
navezav, ki spremljajo mitizacijo preteklosti«.
V tej dolgotrajni dejavnosti za uveljavljanje svojih zahtev se je postopoma izobli-
kovala vrsta vsebin in ideoloških motivov, katerih pomen bi bilo – po moji pre-
soji – napačno podcenjevati. Zagovarjanje preteklosti, tradicionalnih pravic in
navad, vključno z njihovimi mitskimi in idealističnimi elementi, je razkrivalo do-
ločen pogled na družbene odnose, pričakovanja in etične vrednote, ki so bili pro-
dukt kolektivnih prepričanj in dejansko alternative zapovedim in novim mode-
lom, ki so jih vsilili vladajoči razredi.33
Primerljive vzorce je Bianco zasledil v različnih evropskih in tudi sloven-
skih kmečkih gibanjih. Na podlagi zgoraj navedenih primerov odpora na Tol-
minskem je mogoče presoditi, da je marsikaj od tega mogoče aplicirati tudi na
tolminsko stvarnost, kljub temu da nas področje tolminske »ideologije« še
čaka kot skoraj v celoti nedotaknjena tema. Čeprav ni neutemeljeno ugibati,
da je bila v tolminskem ljudskem izročilu prisotna nekakšna mitizacija prete-
klih upornikov in odporniške tradicije — na tako interpretacijo napeljuje že
Pregelj v svojih Tolmincih –, velja po drugi strani opozoriti na to, da so Tol-
minci v veliki meri zagovarjali in se opirali na povsem konkretne »stare obi-
čaje« ter pravice in pristojnosti, podeljene in priznane v preteklosti, bolj kot
na »mitizacijo preteklosti«, ki je bila s časom kvečjemu namenjena patriarho-
vi in beneški dobi ter morda njihovemu odnosu s cesarjem Maksimiljanom I.
Na ta način dobimo štiri vsebinske sklope vzgibov in vsebin kmečkega
odpora na Tolminskem v zgodnjem novem veku, to so: »materialne zadeve«,
»avtonomija«, »dostojanstvo« in »ideologija« (Tabela 4). Pri tem velja po-
udariti, da so se vsebinski sklopi deloma prekrivali in prehajali drug v druge-
32 Thompson, Navade.
33 Bianco, Krvavi pust 1511, 74–86, citati 12–13, 77 in 82.
77
