Page 74 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 74
upor, nasilje in preživetje
Tabela 2: Vsebinski stebri kmečkega odpora na Tolminskem – prva oprede-
litev.
1. 2. 3.
MATERIALNE ZADEVE AVTONOMIJA DOSTOJANSTVO
Zemljiške dajatve, Samouprava, sodstvo, Nasilnost, žalitve, poniževanja s
obremenitve trgovskih dejavnosti, davčni privilegiji, strani gospoda (pritožbe na ta ra-
srenjska zemlja
globe, čun),
tlaka (ohranjanje in razumevanje pravic dolgotrajni zgodovinski spomin
(njihov obseg in novosti). in pristojnosti na teh področjih). na svoje pristojnosti in privilegije,
doslednost in vztrajnost pri zago-
varjanju svojega statusa in stališč.
Odpor na Tolminskem in pri Jamesu C. Scottu
V naslednjem koraku bomo pravkar predstavljeno razvrstitev in sistematiza-
cijo vsebin in vzgibov za kmečki odpor na Tolminskem v tri stebre primerja-
li s podobno shematizacijo, kakor jo je oblikoval in predlagal James C. Scott.
V pričujočem prispevku za razliko od Scotta sicer nismo obravnavali prikri-
tih oblik odpora, temveč samo odkrite, vendar to nima negativnega vpliva na
možnost primerjave med obema shemama, saj so vsebinska področja odkrite-
ga in prikritega odpora ista.
Po Scottu podrejene družbene skupine skozi zgodovino označuje bi-
stveno večja sposobnost kritičnega odnosa do obstoječega družbenega reda in
nadrejenih slojev, kot se lahko kaže na prvi pogled in kot velja tudi v dobrem
delu zgodovinopisja. Predstavniki podrejenih slojev naj bi bili tudi sposobni
razmišljanja o alternativnih, pravičnejših družbenih ureditvah, in sicer vsaj v
dveh enostavnih in obenem ekstremnih različicah, to sta dobro poznani prin-
cip »narobe sveta«, v katerem je obstoječa socialna hierarhija postavljena na
glavo, in popolna enakost vseh ljudi, npr. pred bogom28 (in pred smrtjo, bi lah-
ko dodali, na kar kaže tematika »mrtvaških plesov«). Odnos podrejenih sku-
pin do nadrejenih opredeljuje z izrazom »odpor« (v primeru kmečkih družb
je to »kmečki odpor«).
Odpor je bil večinoma prikrit in se je izražal v čim bolj zakritih — a ven-
darle vsakodnevnih — oblikah. Primere in prakse prikritega odpora Scott
identificira v goljufanju pri obsegu pridelka za odmero dajatev, v manjših kra-
jah na račun gospoda, krivolovu ipd. Prakse prikritega odpora so obsegale
tudi rituale nasilja in karnevalski simbolizem, govorice in pripovedi o maš-
čevanjih in zmagi pravičnosti, ustvarjanje avtonomnega socialnega prostora
za varno izražanje svojega dostojanstva. Del tega nadalje predstavljajo ljudske
28 Scott, Domination and Resistance, 78–81.
74
Tabela 2: Vsebinski stebri kmečkega odpora na Tolminskem – prva oprede-
litev.
1. 2. 3.
MATERIALNE ZADEVE AVTONOMIJA DOSTOJANSTVO
Zemljiške dajatve, Samouprava, sodstvo, Nasilnost, žalitve, poniževanja s
obremenitve trgovskih dejavnosti, davčni privilegiji, strani gospoda (pritožbe na ta ra-
srenjska zemlja
globe, čun),
tlaka (ohranjanje in razumevanje pravic dolgotrajni zgodovinski spomin
(njihov obseg in novosti). in pristojnosti na teh področjih). na svoje pristojnosti in privilegije,
doslednost in vztrajnost pri zago-
varjanju svojega statusa in stališč.
Odpor na Tolminskem in pri Jamesu C. Scottu
V naslednjem koraku bomo pravkar predstavljeno razvrstitev in sistematiza-
cijo vsebin in vzgibov za kmečki odpor na Tolminskem v tri stebre primerja-
li s podobno shematizacijo, kakor jo je oblikoval in predlagal James C. Scott.
V pričujočem prispevku za razliko od Scotta sicer nismo obravnavali prikri-
tih oblik odpora, temveč samo odkrite, vendar to nima negativnega vpliva na
možnost primerjave med obema shemama, saj so vsebinska področja odkrite-
ga in prikritega odpora ista.
Po Scottu podrejene družbene skupine skozi zgodovino označuje bi-
stveno večja sposobnost kritičnega odnosa do obstoječega družbenega reda in
nadrejenih slojev, kot se lahko kaže na prvi pogled in kot velja tudi v dobrem
delu zgodovinopisja. Predstavniki podrejenih slojev naj bi bili tudi sposobni
razmišljanja o alternativnih, pravičnejših družbenih ureditvah, in sicer vsaj v
dveh enostavnih in obenem ekstremnih različicah, to sta dobro poznani prin-
cip »narobe sveta«, v katerem je obstoječa socialna hierarhija postavljena na
glavo, in popolna enakost vseh ljudi, npr. pred bogom28 (in pred smrtjo, bi lah-
ko dodali, na kar kaže tematika »mrtvaških plesov«). Odnos podrejenih sku-
pin do nadrejenih opredeljuje z izrazom »odpor« (v primeru kmečkih družb
je to »kmečki odpor«).
Odpor je bil večinoma prikrit in se je izražal v čim bolj zakritih — a ven-
darle vsakodnevnih — oblikah. Primere in prakse prikritega odpora Scott
identificira v goljufanju pri obsegu pridelka za odmero dajatev, v manjših kra-
jah na račun gospoda, krivolovu ipd. Prakse prikritega odpora so obsegale
tudi rituale nasilja in karnevalski simbolizem, govorice in pripovedi o maš-
čevanjih in zmagi pravičnosti, ustvarjanje avtonomnega socialnega prostora
za varno izražanje svojega dostojanstva. Del tega nadalje predstavljajo ljudske
28 Scott, Domination and Resistance, 78–81.
74
