Page 73 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 73
kmečki odpor na tolminskem ...
V vseh navedenih primerih je mogoče zaznati prisotnost pritožb in zah-
tev na področju materialnih interesov podeželskega prebivalstva Tolminske,
ki so se v določeni meri ponavljali, a so lahko bili glede na specifične okoliš-
čine in konjunkturo vsakokrat tudi različni. Zadevali so zemljiške dajatve,
njihovo višino in uvedbo novih (pravdne dajatve, novine), kakor tudi viši-
no in nasploh uvedbo novih obremenitev trgovske in prevozniške dejavno-
sti (mitnine, daci ipd.). Pritožbe so šle tudi na račun višine glob in obsega
tlaških obveznosti. Ta vsebinski sklop lahko opredelimo kot: »materialne
zadeve«.
V tolminskih nemirih in uporih se ponavljajo pritožbe zaradi nespo-
štovanja ter zahteve po ohranjanju pravic in pristojnosti na področju samo-
uprave, lokalnega sodstva ter davčnih privilegijev. Tolminci so vsaj dvesto
let kljub prepovedim vztrajali v sklicevanju splošnih zborovanj (združevanja
in zborovanja, posebej nedovoljena, predstavljajo implicitno grožnjo domi-
naciji in obliko nepokorščine).27 V ta sklop je mogoče uvrstiti tudi vztrajno
prepričanje, da gospod ni upravičen do uvajanja novih dajatev nad izkrče-
nimi površinami na srenjski zemlji, saj zadeva področje pristojnosti vaških
skupnosti nad skupnim svetom. Ta sklop lahko opredelimo kot: »avtono-
mija«.
Poleg navedenega se ponavljajo primeri pritožb nad odnosom vsako
kratnega gospoda do podložnikov, nad nasilnostjo, žaljivimi besedami, ne-
upravičenimi, nepravičnimi in ponižujočimi kazenskimi ukrepi. Sem sodi-
jo tudi trdoživi in dolgotrajni zgodovinski spomin na svoje pristojnosti in
privilegije, doslednost, vztrajnost in neomajnost pri zagovarjanju svojih pra-
vic in običajev, torej svojega statusa in stališč, kakor tudi večkrat izraženo
in izkazano pričakovanje, da bodo lahko nastopili kot partner v oblikova-
nju dogovornih rešitev z oblastjo, kar so sami lepo sintetizirali s stališčem
ex urbanitate, et non per vim (1508). V ta sklop je mogoče uvrstiti tudi to,
kar lahko razumemo kot načelni vidik pritožb na področju tlake, in sicer
v kolikor je bilo njeno povečevanje doživeto kot poseg v osebni in kolektiv-
ni podložniš ki status podeželskega prebivalstva. Ta sklop lahko opredelimo
kot: »dostojanstvo«.
Omenjene sklope vsebin in vzgibov za odkrit odpor in upor lahko razu-
memo kot vsebinske stebre kmečkega odpora na Tolminskem, ki jih shema-
tično prikazujemo v Tabeli 2.
27 Scott, Domination and Resistance, 63–66.
73
V vseh navedenih primerih je mogoče zaznati prisotnost pritožb in zah-
tev na področju materialnih interesov podeželskega prebivalstva Tolminske,
ki so se v določeni meri ponavljali, a so lahko bili glede na specifične okoliš-
čine in konjunkturo vsakokrat tudi različni. Zadevali so zemljiške dajatve,
njihovo višino in uvedbo novih (pravdne dajatve, novine), kakor tudi viši-
no in nasploh uvedbo novih obremenitev trgovske in prevozniške dejavno-
sti (mitnine, daci ipd.). Pritožbe so šle tudi na račun višine glob in obsega
tlaških obveznosti. Ta vsebinski sklop lahko opredelimo kot: »materialne
zadeve«.
V tolminskih nemirih in uporih se ponavljajo pritožbe zaradi nespo-
štovanja ter zahteve po ohranjanju pravic in pristojnosti na področju samo-
uprave, lokalnega sodstva ter davčnih privilegijev. Tolminci so vsaj dvesto
let kljub prepovedim vztrajali v sklicevanju splošnih zborovanj (združevanja
in zborovanja, posebej nedovoljena, predstavljajo implicitno grožnjo domi-
naciji in obliko nepokorščine).27 V ta sklop je mogoče uvrstiti tudi vztrajno
prepričanje, da gospod ni upravičen do uvajanja novih dajatev nad izkrče-
nimi površinami na srenjski zemlji, saj zadeva področje pristojnosti vaških
skupnosti nad skupnim svetom. Ta sklop lahko opredelimo kot: »avtono-
mija«.
Poleg navedenega se ponavljajo primeri pritožb nad odnosom vsako
kratnega gospoda do podložnikov, nad nasilnostjo, žaljivimi besedami, ne-
upravičenimi, nepravičnimi in ponižujočimi kazenskimi ukrepi. Sem sodi-
jo tudi trdoživi in dolgotrajni zgodovinski spomin na svoje pristojnosti in
privilegije, doslednost, vztrajnost in neomajnost pri zagovarjanju svojih pra-
vic in običajev, torej svojega statusa in stališč, kakor tudi večkrat izraženo
in izkazano pričakovanje, da bodo lahko nastopili kot partner v oblikova-
nju dogovornih rešitev z oblastjo, kar so sami lepo sintetizirali s stališčem
ex urbanitate, et non per vim (1508). V ta sklop je mogoče uvrstiti tudi to,
kar lahko razumemo kot načelni vidik pritožb na področju tlake, in sicer
v kolikor je bilo njeno povečevanje doživeto kot poseg v osebni in kolektiv-
ni podložniš ki status podeželskega prebivalstva. Ta sklop lahko opredelimo
kot: »dostojanstvo«.
Omenjene sklope vsebin in vzgibov za odkrit odpor in upor lahko razu-
memo kot vsebinske stebre kmečkega odpora na Tolminskem, ki jih shema-
tično prikazujemo v Tabeli 2.
27 Scott, Domination and Resistance, 63–66.
73
