Page 13 - Gomezelj Omerzel, Doris. 2015. Inovativnost kot ključni dejavnik uspešnosti podjetja. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 13
Uvod
Turizem štejemo med hitro rastoče svetovne panoge. Hkrati je na turističnem svetov-
nem trgu prisotna izrazita konkurenčnost. Podjetja v turistični panogi morajo biti pri svo-
jem delovanju na trgu dovolj inovativna, da se lahko učinkovito odzivajo na želje in zahte-
ve vedno bolj ozaveščenih turistov. V Sloveniji prispeva turizem (s posrednimi učinki) kar
13 % celotnega BDP (WTTC, 2014), poleg tega je v Sloveniji kar 12 % delovnih mest po-
sredno ali neposredno povezanih s turizmom. To pomeni, da je za slovensko gospodarstvo
turistična industrija zelo pomembna, a po mnenju strokovnjakov še vedno ne dovolj ino-
vativna.
Pravzaprav celoten storitveni sektor v zadnjem obdobju strukturnih sprememb prido-
biva vedno večjo veljavo, saj prinaša veliko priložnosti za rast in ustvarjanje novih delovnih
mest. Storitvena podjetja so inovativna in dinamična (Bogliacino, Lucchese in Pianta 2013).
Prav inovacije pa so v nenehno spreminjajočem se okolju lahko odločilni vir konkurenčne
prednosti in posledično uspešnosti (Dess in Picken 2000; Tushman in O’Reilly 1996; Kyr-
gidou in Spyropoulou 2013; Ngo in O’Cass 2013; Jiménez-Jiménez in Sanz-Valle 2011). Pod-
jetja, ki so sposobna delovati inovativno, so tudi bolj uspešna (Mone, McKinley in Barker
1998; García-Morales, Jiménez-Barrionuevo in Gutiérrez-Gutiérrez 2012). Veliko študij je
namenjeno proučevanju inoviranja v proizvodnih dejavnostih (Prajogo in Sohal 2001; Pe-
res, Muller in Mahajan 2010; Tang 1998; Anderson, Potocnik in Zhou 2014; Bogers, Afu-
ah in Bastian 2010; Keupp, Palmié in Gassmann 2012), te v glavnem obravnavajo inovacije
v proizvodnji, medtem ko se Carlborg, Kindström in Kowalkowski (2014) osredotočajo na
inovacije na področju storitvene dejavnosti.
V preteklosti se je izkazalo, da niti različne svetovne krize ali krizni dogodki (svetov-
na gospodarska kriza, politična nestabilnost, zdravstvene in socialne težave, teroristični na-
pad v Združenih državah Amerike 11. septembra 2001, iraška vojna in SARS – sindrom
akutne respiratorne stiske leta 2003, leta 2004 podmorski potres na Indonezijskih otokih
in cunami, ki je sledil, ptičja gripa leta 2006, naraščanje cen nafte in teroristične grožnje na
londonskem letališču Heathrow, leta 2007 razpad trga obveznic ter finančnega in bančne-
ga sistema in v začetku leta 2008 težave z brezposelnostjo v realnem sektorju) niso dolgo-
11
Turizem štejemo med hitro rastoče svetovne panoge. Hkrati je na turističnem svetov-
nem trgu prisotna izrazita konkurenčnost. Podjetja v turistični panogi morajo biti pri svo-
jem delovanju na trgu dovolj inovativna, da se lahko učinkovito odzivajo na želje in zahte-
ve vedno bolj ozaveščenih turistov. V Sloveniji prispeva turizem (s posrednimi učinki) kar
13 % celotnega BDP (WTTC, 2014), poleg tega je v Sloveniji kar 12 % delovnih mest po-
sredno ali neposredno povezanih s turizmom. To pomeni, da je za slovensko gospodarstvo
turistična industrija zelo pomembna, a po mnenju strokovnjakov še vedno ne dovolj ino-
vativna.
Pravzaprav celoten storitveni sektor v zadnjem obdobju strukturnih sprememb prido-
biva vedno večjo veljavo, saj prinaša veliko priložnosti za rast in ustvarjanje novih delovnih
mest. Storitvena podjetja so inovativna in dinamična (Bogliacino, Lucchese in Pianta 2013).
Prav inovacije pa so v nenehno spreminjajočem se okolju lahko odločilni vir konkurenčne
prednosti in posledično uspešnosti (Dess in Picken 2000; Tushman in O’Reilly 1996; Kyr-
gidou in Spyropoulou 2013; Ngo in O’Cass 2013; Jiménez-Jiménez in Sanz-Valle 2011). Pod-
jetja, ki so sposobna delovati inovativno, so tudi bolj uspešna (Mone, McKinley in Barker
1998; García-Morales, Jiménez-Barrionuevo in Gutiérrez-Gutiérrez 2012). Veliko študij je
namenjeno proučevanju inoviranja v proizvodnih dejavnostih (Prajogo in Sohal 2001; Pe-
res, Muller in Mahajan 2010; Tang 1998; Anderson, Potocnik in Zhou 2014; Bogers, Afu-
ah in Bastian 2010; Keupp, Palmié in Gassmann 2012), te v glavnem obravnavajo inovacije
v proizvodnji, medtem ko se Carlborg, Kindström in Kowalkowski (2014) osredotočajo na
inovacije na področju storitvene dejavnosti.
V preteklosti se je izkazalo, da niti različne svetovne krize ali krizni dogodki (svetov-
na gospodarska kriza, politična nestabilnost, zdravstvene in socialne težave, teroristični na-
pad v Združenih državah Amerike 11. septembra 2001, iraška vojna in SARS – sindrom
akutne respiratorne stiske leta 2003, leta 2004 podmorski potres na Indonezijskih otokih
in cunami, ki je sledil, ptičja gripa leta 2006, naraščanje cen nafte in teroristične grožnje na
londonskem letališču Heathrow, leta 2007 razpad trga obveznic ter finančnega in bančne-
ga sistema in v začetku leta 2008 težave z brezposelnostjo v realnem sektorju) niso dolgo-
11
