Page 52 - Gomezelj Omerzel, Doris. 2015. Inovativnost kot ključni dejavnik uspešnosti podjetja. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 52
inovativ nost kot ključni dejav nik uspešnosti podjetja

Sposobnost pridobivanja Dim Tabela 24: Mreženje Slovenija Factor Total Cronbac KMO
loadings variance h alpha and
Sposobnost Spremenljivka explaine coefficien Bartlett'
ekploatiranja 0,754 d t s test
Informacije o razvoju v naši panogi
Sodelovanje z okoljem pridobivamo skozi pogovor s poslovnimi 0,813 65,71 0,73 0,66
partnerji v naši panogi. Sig=
Naše podjetje se vsaj dvakrat letno udeležuje 0,862 74,99 0,83 0,000
seminarjev in konferenc v naši panogi in tako
posodablja svoje znanje. 0,870 42,85 0,81 0,73
Veliko časa namenimo vzpostavljanju 0,863 Sig=
kontaktov s partnerji, ki nam lahko pomagamo 0,000
do novega znanja ali informacij o inovacijah v 0,866
naši panogi. 0,438 0,83
Informacije, ki jih dobimo zunaj našega 0,419 Sig=
podjetja, takoj uporabimo pri našem delu. 0,644 0,000
Hitra uporaba informacij, ki jih dobimo zunaj 0,806
podjetja, doprinese k naši dobičkonosnosti. 0,689
Imamo dovolj veščin, da informacije, 0,807
pridobljene zunaj podjetja, pretvorimo v 0,623
dobiček. 0,695
Sodelovanje našega podjetja s kupci.

Sodelovanje našega podjetja z dobavitelji.

Sodelovanje našega podjetja s konkurenti.

Sodelovanje našega podjetja z inštitucijami, ki
nudijo informacije
Sodelovanje našega podjetja s ponudniki
tehnologije.
Sodelovanje našega podjetja z raznimi
gospodarskimi združenji v vaši panogi.
Sodelovanje našega podjetja s ponudniki
tveganega kapitala.
Sodelovanje našega podjetja z univerzami in
raziskovalnimi inštituti

Začetno število treh dimenzij za konstrukt mreženja je bilo izbrano v skladu s priča-
kovanji, ki so temeljila na teoriji. Za vsako dimenzijo smo priredili en faktor. Vse spremen-
ljivke imajo dovolj visoke komunalitete, tako da v tej fazi nismo izločili nobene spremen-
ljivke. Prav tako so uteži na posamezne faktorje zadovoljive (0,419 do 0,870), zato zadržimo
vse spremenljivke. Bartlettov preizkus, ki statistično preverja korelacije med spremenljivka-
mi, je pokazal, da ima korelacijska matrika značilne korelacije (sig. = 0,000 za vse spremen-
ljivke). KMO mere so od 0,66 do 0,83 in s tem ustrezne. Tudi Cronbachov koeficient α kot
najpogostejša mera za ugotavljanje zanesljivosti kazalnikov je v vseh primerih dovolj visok
(0,73 do 0,83). Prav tako velja, da je vsaka dimenzija z enim faktorjem dovolj dobro poja-
snjena (varianca se giba od 42,85 % do 74,99 %), kar zadošča.
50
   47   48   49   50   51   52   53   54   55   56   57