Page 89 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 89
koprski in beneški odziv, preiskava in proces
je bila prva zadeva, o kateri je Hieronimo Loredan po prevzemu položaja po-
destata in glavarja v Kopru poročal v Benetke, ravno pripor njegovega sina na
tržaškem gradu, povezan z begom galjotov z galeje Loredane leta 1604.5
Čeprav so bili v skladu z beneškim razumevanjem Jadranskega morja
pri sebi očitno prepričani, da je morje beneško vse do obale sosednje države, so
leto kasneje, ob velikem uporu na njihovi galeji leta 1605, Loredanovi pri svo-
jem ravnanju prav gotovo upoštevali pravkar navedeno nerodno izkušnjo iz
leta 1604. Ubrali so taktično bolj premišljen pristop in se do Tržačanov ved-
li bistveno taktnejše in tudi spoštljivo do njihove jurisdikcije. In čeprav so si
vseeno privoščili pripluti s številnimi čolni in tudi oboroženimi možmi tik do
obale pri Grljanu, kjer je galeja nasedla v plitvini, so o svojem posegu istočas-
no obvestili tržaško oblast in jo tudi prosili za pomoč.
Tudi v Benetkah so pokazali veliko odzivnost. Najvišji državni organi
so bili v nekaj dneh obveščeni o dogodku z galejo Loredano. Določili so ukre-
pe in jih tudi začeli izvajati. Koprski sli so na ukaz podestata s čolnom, kate-
rega gospodar je bil Domenico Cernivan, že dan po dogodku (3. maja 1605)
pripluli v Benetke ter ponesli novico in prinesli pisno poročilo samega po-
destata.6
Že naslednjega dne, 4. maja, je beneški senat sprejel vrsto nujnih ukre-
pov. Odločil je, naj se izmed članov enega najvišjih državnih organov, ki bi
mu lahko rekli »državno tožilstvo« (Avogadori de Comun), imenuje eden, ki
bo raziskal in oblikoval proces o dogodku na galeji Loredani. Takoj je bil ime-
novan avogador Carlo Foscarini, ki je moral nemudoma v Koper. V ta namen
je beneški dož Marino Grimani s senatom odredil soprakomitu Zuan Marii
Mudazzu, naj vzame Foscarinija na svojo galejo in že isto noč odpluje ter ga
odpelje v Istro in v Zadar, kakor mu bo sam naročil. Foscarini je v namen pre-
iskave od doža prejel zelo široka pooblastila in pristojnosti glede zaslišanj, pri-
vedb in pridržanja vpletenih.7
Na isti seji je bil sprejet tudi ukaz za generalnega proveditorja v Dal-
maciji in Albaniji (Proveditor General in Dalmatia et Albania), naj v Koper
takoj pošlje kapitana proti uskokom (Capitano contra Uscocchi) z nalogo, da
prevzame državni denar in ga ponese komisarju armade (Commissario in Ar-
5 AMSI, Dispacci del podestà di Capodistria 27, str. 21–24, Podestat Antonio Basadonna in podestat
Girolamo Loredan (Koper, 4. do 17. maj 1604).
6 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati dal
Senato, f. 137. Sintetična navedba teh in sledečih sklepov (iz registra), sprejetih v prvih dneh po upo-
ru na galeji, je bila že objavljena v AMSI, Senato Mare – Cose dell‘Istria, str. 107–108.
7 ASV, Senato D – Mar F, 165. Doževo navodilo Carlu Foscariniju v ASV, Avogaria – MCC, b. 4560,
fasc. 13, f. 3, Marinus Grimano Dei gratia Dux Venetiarum (Benetke, 4. maj 1605).
89
je bila prva zadeva, o kateri je Hieronimo Loredan po prevzemu položaja po-
destata in glavarja v Kopru poročal v Benetke, ravno pripor njegovega sina na
tržaškem gradu, povezan z begom galjotov z galeje Loredane leta 1604.5
Čeprav so bili v skladu z beneškim razumevanjem Jadranskega morja
pri sebi očitno prepričani, da je morje beneško vse do obale sosednje države, so
leto kasneje, ob velikem uporu na njihovi galeji leta 1605, Loredanovi pri svo-
jem ravnanju prav gotovo upoštevali pravkar navedeno nerodno izkušnjo iz
leta 1604. Ubrali so taktično bolj premišljen pristop in se do Tržačanov ved-
li bistveno taktnejše in tudi spoštljivo do njihove jurisdikcije. In čeprav so si
vseeno privoščili pripluti s številnimi čolni in tudi oboroženimi možmi tik do
obale pri Grljanu, kjer je galeja nasedla v plitvini, so o svojem posegu istočas-
no obvestili tržaško oblast in jo tudi prosili za pomoč.
Tudi v Benetkah so pokazali veliko odzivnost. Najvišji državni organi
so bili v nekaj dneh obveščeni o dogodku z galejo Loredano. Določili so ukre-
pe in jih tudi začeli izvajati. Koprski sli so na ukaz podestata s čolnom, kate-
rega gospodar je bil Domenico Cernivan, že dan po dogodku (3. maja 1605)
pripluli v Benetke ter ponesli novico in prinesli pisno poročilo samega po-
destata.6
Že naslednjega dne, 4. maja, je beneški senat sprejel vrsto nujnih ukre-
pov. Odločil je, naj se izmed članov enega najvišjih državnih organov, ki bi
mu lahko rekli »državno tožilstvo« (Avogadori de Comun), imenuje eden, ki
bo raziskal in oblikoval proces o dogodku na galeji Loredani. Takoj je bil ime-
novan avogador Carlo Foscarini, ki je moral nemudoma v Koper. V ta namen
je beneški dož Marino Grimani s senatom odredil soprakomitu Zuan Marii
Mudazzu, naj vzame Foscarinija na svojo galejo in že isto noč odpluje ter ga
odpelje v Istro in v Zadar, kakor mu bo sam naročil. Foscarini je v namen pre-
iskave od doža prejel zelo široka pooblastila in pristojnosti glede zaslišanj, pri-
vedb in pridržanja vpletenih.7
Na isti seji je bil sprejet tudi ukaz za generalnega proveditorja v Dal-
maciji in Albaniji (Proveditor General in Dalmatia et Albania), naj v Koper
takoj pošlje kapitana proti uskokom (Capitano contra Uscocchi) z nalogo, da
prevzame državni denar in ga ponese komisarju armade (Commissario in Ar-
5 AMSI, Dispacci del podestà di Capodistria 27, str. 21–24, Podestat Antonio Basadonna in podestat
Girolamo Loredan (Koper, 4. do 17. maj 1604).
6 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati dal
Senato, f. 137. Sintetična navedba teh in sledečih sklepov (iz registra), sprejetih v prvih dneh po upo-
ru na galeji, je bila že objavljena v AMSI, Senato Mare – Cose dell‘Istria, str. 107–108.
7 ASV, Senato D – Mar F, 165. Doževo navodilo Carlu Foscariniju v ASV, Avogaria – MCC, b. 4560,
fasc. 13, f. 3, Marinus Grimano Dei gratia Dux Venetiarum (Benetke, 4. maj 1605).
89
