Page 88 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 88
krvavi poljub svobode
ozemlju, kjer je bil pristojen, v primeru galjotov ni zmogel uveljaviti svoje vol-
je proti mestni oblasti.
Dogodek s sinovo galejo je predstavljal hud udarec za Hieronima Lo-
redana (la percossa ricevuta nel caso di mio figlio è stata si grave), saj je ogrozil
njegov osebni ugled predanega beneškega upravitelja in nasploh plemiča, po-
vzročil pa mu je tudi ogromno gmotno škodo. Zaradi tega je bila vsa njego-
va družina »neozdravljivo potlačena«, kakor se je sam izrazil v svojih dopi-
sih v Benetke (la mia casa habbi insanabilmente oppresso). Izgubil naj bi velik
del svojega premoženja, a kljub temu »vselej ohranil željo po služenju v javno
dobro«, čemur je nameraval posvetiti preostanek svojega življenja.3 Sam An-
tonio Loredan je kasneje na zaslišanju povedal, da je »v tem ropu utrpel in
izgubil več kot 5.000 dukatov« (ho patido, et perso in questo svaleggiamento
piu de 5000 ducati).4 »Ta tako pomembna nesreča, uprizorjena pred tem ljud-
stvom, je močno vznemirila duha vseh zaradi novosti tako zoprne odločitve
in zarote«, je pisal podestat Loredan na isti dan, ko sta se zgodila upor in beg
galjotov iz Kopra. In vendar temu ni bilo povsem tako – beg ni bil povsem
»novost«, posebej za družino Loredan ne.
Kot bi se usoda poigrala z Loredanovimi, se je beg galjotov leta 1605
namr eč zgodil natanko ob obletnici bega galjotov z iste galeje Loredane, leto
pred tem. Tretjega maja 1604 je Giovanni Francesco Loredan, ki je svojega
brata Andreo tedaj nadomeščal pri vodenju galeje Loredane, odplul s čolnom
in sedmimi možmi v Trst, da bi privedel nazaj štiri galjote, ki so bili zbežali v
prejšnjih dneh, medtem ko se je galeja nahajala v Piranu. A se je v Trstu zaplet-
lo. Giovanni Francesco je izsledil ubegle galjote in jih poskusil pregovoriti, naj
se vrnejo na galejo, ti pa so to odklonili in se s čolnom podali na delo v nek vi-
nograd nedaleč od mesta. Loredan jim je sledil s svojim čolnom, ko jih je dohi-
tel tretji čoln, na katerem je bil tudi mož, ki je že leto poprej zbežal z beneške
galeje in se nastanil v Trstu. Loredan ga je dal potegniti na svoj čoln, da bi ga
odpeljal, njegovi možje pa so stopili na kopno in se objestno vedli ter tekali za
nekaterimi delavci v vinogradu in jim polomili sod bevande. Iz mesta so vse to
opazovali in na ukaz enega od tržaških sodnikov in rektorjev bučno opremili
dve barki s petdesetimi tržaškimi mladeniči, oboroženimi z arkebuzami, ki so
dosegli in ujeli Koprčane ter jih odvedli v zapor na tržaškem gradu. Giovanni
Francesco Loredan je na poti v pripor »trdil, da je ujel galjota in da je to smel
storiti, ker morje pripada Beneški republiki« (poterlo far, per esser il mare del-
la Serenità Vostra). Kot bi šlo za znak usode na začetku nesrečnega mandata,
3 AMSI, Dispacci del podestà di Capodistria29, str. 8–15 in posebej 16.
4 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati dal
Senato, f. 67, Antonio Loredan (Benetke, 5. junij 1606).
88
ozemlju, kjer je bil pristojen, v primeru galjotov ni zmogel uveljaviti svoje vol-
je proti mestni oblasti.
Dogodek s sinovo galejo je predstavljal hud udarec za Hieronima Lo-
redana (la percossa ricevuta nel caso di mio figlio è stata si grave), saj je ogrozil
njegov osebni ugled predanega beneškega upravitelja in nasploh plemiča, po-
vzročil pa mu je tudi ogromno gmotno škodo. Zaradi tega je bila vsa njego-
va družina »neozdravljivo potlačena«, kakor se je sam izrazil v svojih dopi-
sih v Benetke (la mia casa habbi insanabilmente oppresso). Izgubil naj bi velik
del svojega premoženja, a kljub temu »vselej ohranil željo po služenju v javno
dobro«, čemur je nameraval posvetiti preostanek svojega življenja.3 Sam An-
tonio Loredan je kasneje na zaslišanju povedal, da je »v tem ropu utrpel in
izgubil več kot 5.000 dukatov« (ho patido, et perso in questo svaleggiamento
piu de 5000 ducati).4 »Ta tako pomembna nesreča, uprizorjena pred tem ljud-
stvom, je močno vznemirila duha vseh zaradi novosti tako zoprne odločitve
in zarote«, je pisal podestat Loredan na isti dan, ko sta se zgodila upor in beg
galjotov iz Kopra. In vendar temu ni bilo povsem tako – beg ni bil povsem
»novost«, posebej za družino Loredan ne.
Kot bi se usoda poigrala z Loredanovimi, se je beg galjotov leta 1605
namr eč zgodil natanko ob obletnici bega galjotov z iste galeje Loredane, leto
pred tem. Tretjega maja 1604 je Giovanni Francesco Loredan, ki je svojega
brata Andreo tedaj nadomeščal pri vodenju galeje Loredane, odplul s čolnom
in sedmimi možmi v Trst, da bi privedel nazaj štiri galjote, ki so bili zbežali v
prejšnjih dneh, medtem ko se je galeja nahajala v Piranu. A se je v Trstu zaplet-
lo. Giovanni Francesco je izsledil ubegle galjote in jih poskusil pregovoriti, naj
se vrnejo na galejo, ti pa so to odklonili in se s čolnom podali na delo v nek vi-
nograd nedaleč od mesta. Loredan jim je sledil s svojim čolnom, ko jih je dohi-
tel tretji čoln, na katerem je bil tudi mož, ki je že leto poprej zbežal z beneške
galeje in se nastanil v Trstu. Loredan ga je dal potegniti na svoj čoln, da bi ga
odpeljal, njegovi možje pa so stopili na kopno in se objestno vedli ter tekali za
nekaterimi delavci v vinogradu in jim polomili sod bevande. Iz mesta so vse to
opazovali in na ukaz enega od tržaških sodnikov in rektorjev bučno opremili
dve barki s petdesetimi tržaškimi mladeniči, oboroženimi z arkebuzami, ki so
dosegli in ujeli Koprčane ter jih odvedli v zapor na tržaškem gradu. Giovanni
Francesco Loredan je na poti v pripor »trdil, da je ujel galjota in da je to smel
storiti, ker morje pripada Beneški republiki« (poterlo far, per esser il mare del-
la Serenità Vostra). Kot bi šlo za znak usode na začetku nesrečnega mandata,
3 AMSI, Dispacci del podestà di Capodistria29, str. 8–15 in posebej 16.
4 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati dal
Senato, f. 67, Antonio Loredan (Benetke, 5. junij 1606).
88
