Page 85 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 85
preiskava in sodbe županske pravde v devinu
so se nazivali z »gospodi«. Njene pristojnosti so bile razmeroma široke, v na-
šem primeru so sodne obravnave zadevale različna kazniva dejanja, vključno
s krvnimi zadevami. Sodbe devinske županske pravde so bile polnomočne,
upravitelj glavarstva in deželskega sodišča (castelan), ki je deloval kot nekak
preiskovalni sodnik in tožilec, ter sodna kancelarija sta jih morala razglasiti
in upoštevati. Upravitelj – preiskovalni sodnik je sprožal sodne obravnave in
vodil zaslišanja, ki so se praviloma vršila na devinskem gradu, lahko pa tudi
na domovih županov po vaseh, kar kaže na to, da je bil dom župana nenakš-
no uradno mesto. Na podlagi zaslišanj je oblikoval sodno gradivo in zatem re-
zultate preiskave predstavil na zasedanjih županske pravde, ki se je na tej os-
novi opredeljevala in sodila. Na zasedanju pravde je sedel »skupaj« z župani,
a ni imel nobene pristojnosti pri določanju sodb, ki so bile v izključni domeni
županov. Iz tega je razvidno, da župani niso bili le »prisedniki«, ki bi s pred-
sednikom (upraviteljem) sestavljali zbor sodnikov, temveč so delovali kot ne-
kakšna sodniška porota, sestavljena iz kvalificiranih predstavnikov skupnos-
ti, ki je odločala in sodila. Njena vloga je nastopila ob zaključku postopka, ki
ga je vodil upravitelj – preiskovalni sodnik, poleg predstavitve rezultatov nje-
govega dela pa so na zasedanjih županske pravde lahko nastopili odvetniki
obtožencev. Samostojnost odločanja županske pravde se je uresničevala tudi v
primeru nestrinjanja upravitelja, ki je vodil preiskovalni postopek, in je lahko
povzročila tudi velika trenja z njim, tako da na enem od odločilnih zasedanj
ta ni želel sedeti z župani. Priziv je bil v našem primeru možen na jurisdicen-
ta, to je imetnika glavarstva in deželskega sodišča, ki je lahko sodbo župan-
ske pravde razveljavil in dovolil priziv, vendar je nato tudi v prizivni instan-
ci ponovno odločala taista županska pravda. Zasledili smo tudi primer, ko je
bil priziv naslovljen neposredno na zasedanju županske pravde in ga je ta tudi
sprejela in odobrila.
V sklopu sodnega postopka se je za pomembnejše osumljence oziro-
ma obtožence uporabljal pripor na devinskem gradu, ki je lahko trajal tudi
več mesecev, in sicer v grajskih zaporih ali v stolpu, lahko pa tudi z možnost-
jo dnevnega izhoda na grajsko dvorišče. Po zaslišanjih so morali osumljen-
ci jamčiti z varščino, če so se želeli braniti s prostosti, ravno tako je bila var-
ščina potrebna za izpustitev iz pripora. Osumljenci so imeli na voljo možnost
vpogleda v sodne spise, ki so jih obremenjevali, pridobitve časa za pripravo
svoje obrambe in njeno predstavitev. Pri tem je zanimivo opaziti, da so se ob-
toženi kmetje posluževali mestnih odvetnikov. Ti so s pravniško učenimi in
retorično spretnimi ali tudi samo razumnimi sklepanji v pisnih obrambah, a
tudi z gostobesednimi nastopi na zasedanjih pravde župane uspešno prepri-
85
so se nazivali z »gospodi«. Njene pristojnosti so bile razmeroma široke, v na-
šem primeru so sodne obravnave zadevale različna kazniva dejanja, vključno
s krvnimi zadevami. Sodbe devinske županske pravde so bile polnomočne,
upravitelj glavarstva in deželskega sodišča (castelan), ki je deloval kot nekak
preiskovalni sodnik in tožilec, ter sodna kancelarija sta jih morala razglasiti
in upoštevati. Upravitelj – preiskovalni sodnik je sprožal sodne obravnave in
vodil zaslišanja, ki so se praviloma vršila na devinskem gradu, lahko pa tudi
na domovih županov po vaseh, kar kaže na to, da je bil dom župana nenakš-
no uradno mesto. Na podlagi zaslišanj je oblikoval sodno gradivo in zatem re-
zultate preiskave predstavil na zasedanjih županske pravde, ki se je na tej os-
novi opredeljevala in sodila. Na zasedanju pravde je sedel »skupaj« z župani,
a ni imel nobene pristojnosti pri določanju sodb, ki so bile v izključni domeni
županov. Iz tega je razvidno, da župani niso bili le »prisedniki«, ki bi s pred-
sednikom (upraviteljem) sestavljali zbor sodnikov, temveč so delovali kot ne-
kakšna sodniška porota, sestavljena iz kvalificiranih predstavnikov skupnos-
ti, ki je odločala in sodila. Njena vloga je nastopila ob zaključku postopka, ki
ga je vodil upravitelj – preiskovalni sodnik, poleg predstavitve rezultatov nje-
govega dela pa so na zasedanjih županske pravde lahko nastopili odvetniki
obtožencev. Samostojnost odločanja županske pravde se je uresničevala tudi v
primeru nestrinjanja upravitelja, ki je vodil preiskovalni postopek, in je lahko
povzročila tudi velika trenja z njim, tako da na enem od odločilnih zasedanj
ta ni želel sedeti z župani. Priziv je bil v našem primeru možen na jurisdicen-
ta, to je imetnika glavarstva in deželskega sodišča, ki je lahko sodbo župan-
ske pravde razveljavil in dovolil priziv, vendar je nato tudi v prizivni instan-
ci ponovno odločala taista županska pravda. Zasledili smo tudi primer, ko je
bil priziv naslovljen neposredno na zasedanju županske pravde in ga je ta tudi
sprejela in odobrila.
V sklopu sodnega postopka se je za pomembnejše osumljence oziro-
ma obtožence uporabljal pripor na devinskem gradu, ki je lahko trajal tudi
več mesecev, in sicer v grajskih zaporih ali v stolpu, lahko pa tudi z možnost-
jo dnevnega izhoda na grajsko dvorišče. Po zaslišanjih so morali osumljen-
ci jamčiti z varščino, če so se želeli braniti s prostosti, ravno tako je bila var-
ščina potrebna za izpustitev iz pripora. Osumljenci so imeli na voljo možnost
vpogleda v sodne spise, ki so jih obremenjevali, pridobitve časa za pripravo
svoje obrambe in njeno predstavitev. Pri tem je zanimivo opaziti, da so se ob-
toženi kmetje posluževali mestnih odvetnikov. Ti so s pravniško učenimi in
retorično spretnimi ali tudi samo razumnimi sklepanji v pisnih obrambah, a
tudi z gostobesednimi nastopi na zasedanjih pravde župane uspešno prepri-
85
