Page 92 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 92
krvavi poljub svobode
quam in Dalmatia, Capitibus Maris, et Supracomitibus) ter vsem drugim, ki
bodo prejeli pričujoči patent, naj nudijo vso pomoč in informacije ter dajo na
razpolago svoje uradnike posebnemu odposlancu avogadorju Carlu Foscari-
niju.9
Tudi za sv. Marka je bila zadeva stvar ugleda in izrednega gmotnega ob-
sega, saj je bila državna pošiljka skupaj vredna 40.000 dukatov v denarju,10
k čemur je treba prišteti veliko število uniform in opreme za beneško vojno
mornarico v boju z gusarji v vzhodnem Sredozemlju. Za lažjo predstavo o
vrednosti tega zneska državnega denarja je mogoče reči, da bi lahko v tistih
letih s 40.000 dukati v Kopru ali Gorici za eno leto prehranjevali celo mesto.11
Seveda se ni vse nahajalo samo na galeji Loredani, a vendarle.
Imenovani preiskovalec, visoki državni pravosodni funkcionar, avoga-
dor de comun Carlo Foscarini, je 6. maja, to je samo štiri dni po begu galjo-
tov, že prispel v Koper in istega dne pričel s sodnimi opravili, in sicer v pros-
torih samostana sv. Dominika, ki ga je izbral za svoje domovanje in kraj, kjer
je vodil zaslišanja.12 Medtem je že dan po uporu sam soprakomit Antonio Lo-
redan predlagal, naj hrambo in popisovanje preostalega denarja in tovora od
koprskega podestata Loredana prevzame gospod Minio, proveditor v Kefalo-
niji, in sicer zaradi večje transparentnosti, saj je bil sam kot odgovorni povelj-
nik galeje obenem sin podestata.13 Tako so tudi ravnali in nastalo dokumenta-
cijo je nato prevzel Foscarini.
Avogador Foscarini je prvo poročilo v Benetke poslal že po drugem dne-
vu zaslišanj. Ugotavljal je, da je velika večina državnega denarja ostala na ga-
leji, kjer so našteli 47 celih zvitkov (groppi) sv. Marka in enega strganega, v
9 ASV, Senato D – Mar F, 165.
10 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati del Se-
nato, f. 70–74, Alvise Marcello (Benetke, 6. julij 1606) in Nicolò Zen (dan kasneje), ki je trdil, da je na
svoji galeji prevažal 13.000 ali 14.000 dukatov.
11 Lahko preračunamo, koliko pšenice je bilo mogoče kupiti s 40.000 dukati in koliko obrokov hra-
ne odraslega človeka bi to naneslo. V beneškem Kopru in habsburški Gorici je bila v prvih letih 17.
stoletja, ko se je zgodil upor na galeji Loredani, vrednost pšenice skoraj enaka. S 40.000 dukati je
bilo mogoče kupiti 992 ton pšenice, kar pomeni 1,65 milijonov dnevnih obrokov. Drugače pove-
dano, bi se lahko za eno celo leto nahranilo preko 4.500 ljudi, kar približno ustreza takratnemu šte-
vilu prebivalstva primorskih mest, kot so Koper, Trst in Gorica. Pri tem je smiselno upoštevati, da
so se s pšenico prehranjevali le višji sloji, nižji pa z manj dragimi žiti, tako da bi te številke lahko bile
še višje. Sicer se je takrat v dnevni prehranski obrok prištevalo tudi vino, ki pa ga v tem izračunu ne
upoštevamo. Podatki o ceni pšenice in o obsegu dnevnega obroka so povzeti po Panjek, Fevdalna
renta, 49, 65 s tam navedeno literaturo; cena pšenice v Kopru pa je povzeta po Darovec, Davki nam
pijejo kri, 80.
12 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 5.
13 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 62 (Koper, 3. maj 1605).
92
quam in Dalmatia, Capitibus Maris, et Supracomitibus) ter vsem drugim, ki
bodo prejeli pričujoči patent, naj nudijo vso pomoč in informacije ter dajo na
razpolago svoje uradnike posebnemu odposlancu avogadorju Carlu Foscari-
niju.9
Tudi za sv. Marka je bila zadeva stvar ugleda in izrednega gmotnega ob-
sega, saj je bila državna pošiljka skupaj vredna 40.000 dukatov v denarju,10
k čemur je treba prišteti veliko število uniform in opreme za beneško vojno
mornarico v boju z gusarji v vzhodnem Sredozemlju. Za lažjo predstavo o
vrednosti tega zneska državnega denarja je mogoče reči, da bi lahko v tistih
letih s 40.000 dukati v Kopru ali Gorici za eno leto prehranjevali celo mesto.11
Seveda se ni vse nahajalo samo na galeji Loredani, a vendarle.
Imenovani preiskovalec, visoki državni pravosodni funkcionar, avoga-
dor de comun Carlo Foscarini, je 6. maja, to je samo štiri dni po begu galjo-
tov, že prispel v Koper in istega dne pričel s sodnimi opravili, in sicer v pros-
torih samostana sv. Dominika, ki ga je izbral za svoje domovanje in kraj, kjer
je vodil zaslišanja.12 Medtem je že dan po uporu sam soprakomit Antonio Lo-
redan predlagal, naj hrambo in popisovanje preostalega denarja in tovora od
koprskega podestata Loredana prevzame gospod Minio, proveditor v Kefalo-
niji, in sicer zaradi večje transparentnosti, saj je bil sam kot odgovorni povelj-
nik galeje obenem sin podestata.13 Tako so tudi ravnali in nastalo dokumenta-
cijo je nato prevzel Foscarini.
Avogador Foscarini je prvo poročilo v Benetke poslal že po drugem dne-
vu zaslišanj. Ugotavljal je, da je velika večina državnega denarja ostala na ga-
leji, kjer so našteli 47 celih zvitkov (groppi) sv. Marka in enega strganega, v
9 ASV, Senato D – Mar F, 165.
10 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati del Se-
nato, f. 70–74, Alvise Marcello (Benetke, 6. julij 1606) in Nicolò Zen (dan kasneje), ki je trdil, da je na
svoji galeji prevažal 13.000 ali 14.000 dukatov.
11 Lahko preračunamo, koliko pšenice je bilo mogoče kupiti s 40.000 dukati in koliko obrokov hra-
ne odraslega človeka bi to naneslo. V beneškem Kopru in habsburški Gorici je bila v prvih letih 17.
stoletja, ko se je zgodil upor na galeji Loredani, vrednost pšenice skoraj enaka. S 40.000 dukati je
bilo mogoče kupiti 992 ton pšenice, kar pomeni 1,65 milijonov dnevnih obrokov. Drugače pove-
dano, bi se lahko za eno celo leto nahranilo preko 4.500 ljudi, kar približno ustreza takratnemu šte-
vilu prebivalstva primorskih mest, kot so Koper, Trst in Gorica. Pri tem je smiselno upoštevati, da
so se s pšenico prehranjevali le višji sloji, nižji pa z manj dragimi žiti, tako da bi te številke lahko bile
še višje. Sicer se je takrat v dnevni prehranski obrok prištevalo tudi vino, ki pa ga v tem izračunu ne
upoštevamo. Podatki o ceni pšenice in o obsegu dnevnega obroka so povzeti po Panjek, Fevdalna
renta, 49, 65 s tam navedeno literaturo; cena pšenice v Kopru pa je povzeta po Darovec, Davki nam
pijejo kri, 80.
12 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 5.
13 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 62 (Koper, 3. maj 1605).
92
