Page 182 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 182
Dejavniki uspešnosti managementa znanja: Primer trgovine v državi v razvoju
182
Slika 29: Koraki modeliranja s programskim orodjem LISREL.
Vir: Diamantopoulos in Siguaw 2000, 7.
Na Sliki 29 so predstavljeni koraki modeliranja v LISREL-u. Navedeni
koraki lahko služijo tudi kot vodič po empiričnem delu raziskave. V prvem
koraku izdelamo konceptualni model, ki obsega strukturni in merski mo-
del. Strukturni model opredeljuje, kako so med seboj povezane latentne
spremenljivke (komponente), merski model pa pokaže, kako so te spremen-
ljivke (komponente) merjene z indikatorji (elementi).
Po opredelitvi konceptualnega modela izdelamo diagram poti, ki nam
pomaga pri razumevanju modela. V drugem koraku je mogoče vizualno
predstaviti vsebinske (teoretične hipoteze in mersko shemo. Čeprav je ta
korak mogoče tudi izpustiti, Diamantopoulos in Siguaw (2000) njegovo iz-
vedbo priporočata zaradi lažje predstave in odpravljanja morebitnih napak.
V tretjem koraku specificiramo model z enačbami, ki vključuje opisovanje
narave in števila ocenjenih parametrov, nato ga identificiramo. Identifika-
cija nam pomaga ugotoviti, ali imamo na voljo dovolj informacij, da oce-
nimo vse parametre v modelu. Sledi ocena vrednosti parametrov, za njo pa
vrednotenje ustreznosti modela kot celote ter posebej strukturnega in mer-
182
Slika 29: Koraki modeliranja s programskim orodjem LISREL.
Vir: Diamantopoulos in Siguaw 2000, 7.
Na Sliki 29 so predstavljeni koraki modeliranja v LISREL-u. Navedeni
koraki lahko služijo tudi kot vodič po empiričnem delu raziskave. V prvem
koraku izdelamo konceptualni model, ki obsega strukturni in merski mo-
del. Strukturni model opredeljuje, kako so med seboj povezane latentne
spremenljivke (komponente), merski model pa pokaže, kako so te spremen-
ljivke (komponente) merjene z indikatorji (elementi).
Po opredelitvi konceptualnega modela izdelamo diagram poti, ki nam
pomaga pri razumevanju modela. V drugem koraku je mogoče vizualno
predstaviti vsebinske (teoretične hipoteze in mersko shemo. Čeprav je ta
korak mogoče tudi izpustiti, Diamantopoulos in Siguaw (2000) njegovo iz-
vedbo priporočata zaradi lažje predstave in odpravljanja morebitnih napak.
V tretjem koraku specificiramo model z enačbami, ki vključuje opisovanje
narave in števila ocenjenih parametrov, nato ga identificiramo. Identifika-
cija nam pomaga ugotoviti, ali imamo na voljo dovolj informacij, da oce-
nimo vse parametre v modelu. Sledi ocena vrednosti parametrov, za njo pa
vrednotenje ustreznosti modela kot celote ter posebej strukturnega in mer-
