Page 183 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 183
Analiza, rezultati in ugotovitve 183
skega podmodela. Po potrebi v sedmem koraku prilagodimo model in ga v
osmem koraku navzkrižno ovrednotimo.
Orodji PRELIS in SIMPLIS uporabljamo tudi pri analizi podatkov
z orodjem LISREL. SIMPLIS predstavlja orodje, ki omogoča opredelitev
modelov s pomočjo enačb. PRELIS pa predstavlja orodje za manipulacijo,
transformacijo in ustvarjanje matrik, izvedbo regresijskih analiz, za fak-
torsko analizo in drugo. Uporabljamo ga z namenom pripraviti podatke za
obdelavo z orodjem LISREL (LISREL 2008, 1).
Strukturni in merski model
Z vidika konceptualizacije strukturnega modela nas zlasti zanima, kakšne
povezave lahko med eksogenimi in endogenimi latentnimi spremenljivka-
mi pričakujemo na podlagi preteklih teoretičnih in empiričnih dognanj.
Torej je strukturni model namenjen preverjanju teoretičnega okvira in pri-
kazuje odnose med konstrukti oziroma hipoteze, pri čemer moramo raz-
likovati med eksogenimi (neodvisnimi) in endogenimi (odvisnimi) spre-
menljivkami oziroma konstrukti.
Popolnoma neodvisne so eksogene spremenljivke na katere druge spre-
menljivke ne vplivajo, medtem ko na endogene spremenljivke vpliva katera
od spremenljivk v modelu. Vedejo se kot odvisne spremenljivke, v določe-
nih primerih pa lahko nastopajo tudi kot neodvisne spremenljivke za po-
jasnjevanje drugih endogenih spremenljivk v modelu (Škerlavaj 2003, 37).
Odvisne spremenljivke niso vedno popolnoma pojasnjene s predvidenimi
spremembami v modelu, zato pri izračunu upoštevamo tudi napake oziro-
ma ostanke (angl. residual/error term).
Za izdelavo modela moramo vedeti, katere spremenljivke vplivajo na
druge spremenljivke ter na kakšen način (pozitiven oziroma negativen
vpliv). Pomembno je da naše opredelitve izhajajo iz teorije, torej odražajo
predhodno metodološko zbrano znanje o spremenljivkah (Diamantopou-
los in Siguaw 2000, 13–5).
Model uspešnega managementa znanja temelji na šestih ključnih in
merljivih komponentah uspešnosti managementa znanja, in sicer:
− človeškem kapitalu,
− organizacijski kulturi,
− vodenju,
− sistemu nagrajevanja,
− informacijski-komunikacijski tehnologiji,
− organizacijski strukturi.
skega podmodela. Po potrebi v sedmem koraku prilagodimo model in ga v
osmem koraku navzkrižno ovrednotimo.
Orodji PRELIS in SIMPLIS uporabljamo tudi pri analizi podatkov
z orodjem LISREL. SIMPLIS predstavlja orodje, ki omogoča opredelitev
modelov s pomočjo enačb. PRELIS pa predstavlja orodje za manipulacijo,
transformacijo in ustvarjanje matrik, izvedbo regresijskih analiz, za fak-
torsko analizo in drugo. Uporabljamo ga z namenom pripraviti podatke za
obdelavo z orodjem LISREL (LISREL 2008, 1).
Strukturni in merski model
Z vidika konceptualizacije strukturnega modela nas zlasti zanima, kakšne
povezave lahko med eksogenimi in endogenimi latentnimi spremenljivka-
mi pričakujemo na podlagi preteklih teoretičnih in empiričnih dognanj.
Torej je strukturni model namenjen preverjanju teoretičnega okvira in pri-
kazuje odnose med konstrukti oziroma hipoteze, pri čemer moramo raz-
likovati med eksogenimi (neodvisnimi) in endogenimi (odvisnimi) spre-
menljivkami oziroma konstrukti.
Popolnoma neodvisne so eksogene spremenljivke na katere druge spre-
menljivke ne vplivajo, medtem ko na endogene spremenljivke vpliva katera
od spremenljivk v modelu. Vedejo se kot odvisne spremenljivke, v določe-
nih primerih pa lahko nastopajo tudi kot neodvisne spremenljivke za po-
jasnjevanje drugih endogenih spremenljivk v modelu (Škerlavaj 2003, 37).
Odvisne spremenljivke niso vedno popolnoma pojasnjene s predvidenimi
spremembami v modelu, zato pri izračunu upoštevamo tudi napake oziro-
ma ostanke (angl. residual/error term).
Za izdelavo modela moramo vedeti, katere spremenljivke vplivajo na
druge spremenljivke ter na kakšen način (pozitiven oziroma negativen
vpliv). Pomembno je da naše opredelitve izhajajo iz teorije, torej odražajo
predhodno metodološko zbrano znanje o spremenljivkah (Diamantopou-
los in Siguaw 2000, 13–5).
Model uspešnega managementa znanja temelji na šestih ključnih in
merljivih komponentah uspešnosti managementa znanja, in sicer:
− človeškem kapitalu,
− organizacijski kulturi,
− vodenju,
− sistemu nagrajevanja,
− informacijski-komunikacijski tehnologiji,
− organizacijski strukturi.
