Page 187 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 187
Analiza, rezultati in ugotovitve 187

Merjenje elementov uspešnosti managementa znanja
V nadaljevanju predstavljamo merjenje elementov uspešnosti MZ.
Vrednotenje merskega modela
Pri vrednotenju merskega dela modela se osredotočamo na odnos laten-
tne spremenljivke do njenih merskih spremenljivk oziroma indikatorjev.
Gre za tako imenovano konvergentno veljavnost (Anderson in Gerbing
1988, 416), s katero ocenjujemo veljavnost merskih spremenljivk, kot smo
to že storili s faktorsko analizo. Veljavnost označuje stopnjo, do katere mer-
ski indikator dejansko meri našo latentno spremenljivko, zanesljivost pa
se nanaša na konsistenco merjenja oziroma na stopnjo, do katere merska
spremenljivka ni podvržena naključni napaki (Diamantopoulos in Sigu-
aw 2000, 89).

V kolikor ocenjujemo, ali je merska spremenljivka ustrezna mera laten-
tne spremenljivke, v bistvu ocenjujemo povezavo med obema, ki mora biti
statistično različna od 0.
Organizacijska kultura
Konfirmatorna faktorska analiza pokaže, da je prileganje modela podat-
kom ustrezno šele po izločitvi spremenljivk, ki sta imeli že pri eksplorator-
ni faktorski analizi nizko komunaliteto, tj. OK4 in OK5. Prileganje mode-
la podatkov je po izločitvi neustreznih spremenljivk popolno.

Slika 31: Model organizacijske kulture (standardizirani koeficienti).

Sestavljena zanesljivost (CR) merjenja, ki jo izračunamo na standardi-
ziranih utežeh, je zadovoljiva (CR = 0,87).
   182   183   184   185   186   187   188   189   190   191   192